Page 34 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 34
Organizacijska kultura in organizacijska klima
Pri vsakem sklopu vprašanj (pri vsaki dimenziji organizacijske kulture)
obstajajo štiri alternative, ki predstavljajo eno od štirih različnih splošnih or-
ganizacijskih kultur, in sicer (prav tam):
− klan: prožna organizacija, v kateri se osredinjajo na lojalnost in
tradicijo, razvoj zaposlenih, skrb za zaposlene in posluhnejo od-
jemalcem,
− adhokracija: dinamična, podjetniška in ustvarjalna organizacija,
v kateri se osredinjajo na inoviranje proizvodov in procesov, ne-
nehno rast in pridobivanje novih zmožnosti,
− hierarhija: strukturirana in formalizirana organizacija, v kate-
ri se osredinjajo na stabilnost, učinkovitost in zagotavljanje spro-
tnega poslovanja (zanesljivost dobav, izpolnjevanje rokov, nizki
stroški poslovanja ipd.),
34 − trg: k poslovnim izidom usmerjena organizacija, v kateri se s po-
močjo agresivnih, zahtevnih in nepopustljivih vodij osredinja-
jo na tekmovalnost in konkurenčno delovanje organizacije (biti
prvi – vodilna vloga na trgu, imeti največji tržni delež ipd.).
Prožnost in samostojnost
Slika 1.1: Model konkurenčnih vrednot – CVF
Vir: Cameron in Quinn 2011, 39.
Ti štirje tipi organizacijskih kultur predstavljajo različne kvadrante,
ki so tvorjeni s križanjem dveh razsežnostih: (1) prva razsežnost sega od
prožnosti in samostojnosti do stabilnosti in obvladovanja, (2) druga raz-
sežnost pa od notranjega okolja organizacije in integriranja do zunanjega
okolja organizacije in diferenciranja (Cameron in Quinn 2011, 76). Nas-
tala matrika 2 x 2 je prikazana na sliki 1.1.
Pri vsakem sklopu vprašanj (pri vsaki dimenziji organizacijske kulture)
obstajajo štiri alternative, ki predstavljajo eno od štirih različnih splošnih or-
ganizacijskih kultur, in sicer (prav tam):
− klan: prožna organizacija, v kateri se osredinjajo na lojalnost in
tradicijo, razvoj zaposlenih, skrb za zaposlene in posluhnejo od-
jemalcem,
− adhokracija: dinamična, podjetniška in ustvarjalna organizacija,
v kateri se osredinjajo na inoviranje proizvodov in procesov, ne-
nehno rast in pridobivanje novih zmožnosti,
− hierarhija: strukturirana in formalizirana organizacija, v kate-
ri se osredinjajo na stabilnost, učinkovitost in zagotavljanje spro-
tnega poslovanja (zanesljivost dobav, izpolnjevanje rokov, nizki
stroški poslovanja ipd.),
34 − trg: k poslovnim izidom usmerjena organizacija, v kateri se s po-
močjo agresivnih, zahtevnih in nepopustljivih vodij osredinja-
jo na tekmovalnost in konkurenčno delovanje organizacije (biti
prvi – vodilna vloga na trgu, imeti največji tržni delež ipd.).
Prožnost in samostojnost
Slika 1.1: Model konkurenčnih vrednot – CVF
Vir: Cameron in Quinn 2011, 39.
Ti štirje tipi organizacijskih kultur predstavljajo različne kvadrante,
ki so tvorjeni s križanjem dveh razsežnostih: (1) prva razsežnost sega od
prožnosti in samostojnosti do stabilnosti in obvladovanja, (2) druga raz-
sežnost pa od notranjega okolja organizacije in integriranja do zunanjega
okolja organizacije in diferenciranja (Cameron in Quinn 2011, 76). Nas-
tala matrika 2 x 2 je prikazana na sliki 1.1.
