Page 31 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 31
1: Organizacijska kultura: temelji, opredelitev, raziskovanje, merilni inštrumenti 31
Med subkulture Schermerhorn (2013) prišteva:
1. generacijske (starostne) subkulture: starostne razlike posamezni-
kov ustvarjajo t. i. generacijske subkulture v organizacijah (od
generacije »baby boom« do generacije interneta) – vsaka gene-
racija ima različne izkušnje in vrednote, ki so lahko (ali pa tudi
ne) podlaga za morebitne spore v organizaciji,
2. subkulture glede na spol; primer: (a) če so v skupini samo moš-
ki, lahko njihova subkultura tvori takšno konkurenčno vzduš-
je, kjer za zmage in poraze pri delu uporabljajo športne metafo-
re; (b) če so v skupini samo ženske, njihova subkultura temelji na
osebnih odnosih in sodelovanju,
3. etične ali nacionalne subkulture, ki nastajajo med posamezniki v
organizaciji, katerim je skupna npr. narodnost, domovina, religi-
ja ipd.,
4. poklicne in funkcijske subkulture, ki nastajajo med posamezniki
z enakimi poklici in spretnostmi (npr. v proizvajanju, trženju in
financiranju ipd.).
Metodologije raziskovanja organizacijske kulture
Pri preučevanju organizacijske kulture lahko uporabimo kvalitativni
(kvalitativna metodologija raziskovanja) ali kvantitativni (kvantitativna
metodologija raziskovanja) pristop raziskovanja.
Kvalitativni pristop raziskovanja omogoča podroben vpogled v orga-
nizacijsko kulturo (Heron in Reason 2006; Ehrhart, Schneider in Macey
2014). Ta pristop je primeren za analiziranje zgodb in pripovedi (zabele-
ženega besedila), ki jih o svojih izkušnjah pripovedujejo zaposleni. Vzorec
pri kvalitativnem pristopu je majhen in fleksibilen. Najprimernejše meto-
de za kvalitativni pristop raziskovanja organizacijske kulture so intervjuji
in fokusne skupine. Analiza zgodb in pripovedi (zabeleženega besedila) se
izvede na osnovi kodiranja podatkov (1. identifikacija tem/ključnih poj-
mov; 2. sortiranje tem/ključnih pojmov v posamezne kategorije; 3. ana-
liza in interpretacija posameznih kategorij), izidi so predstavljeni v obliki
teorije, zgodbe in vzrokov. Analizo se lahko izvede brez uporabe računal-
niških programov, z njihovo uporabo (npr. ATLAS.ti, Nvivo, QDA Mi-
ner, Quirkos) pa se pri veliki količini podatkov prihrani čas, možna pa je
tudi vizualna predstavitev podatkov in informacij.
Kvantitativni pristop raziskovanja organizacijske kulture temelji na
uporabi merilnega inštrumenta – vprašalnika (Baker 2007; Nylund, As-
parouhov in Muthén 2007; Ehrhart, Schneider in Macey 2014). Kvanti-
Med subkulture Schermerhorn (2013) prišteva:
1. generacijske (starostne) subkulture: starostne razlike posamezni-
kov ustvarjajo t. i. generacijske subkulture v organizacijah (od
generacije »baby boom« do generacije interneta) – vsaka gene-
racija ima različne izkušnje in vrednote, ki so lahko (ali pa tudi
ne) podlaga za morebitne spore v organizaciji,
2. subkulture glede na spol; primer: (a) če so v skupini samo moš-
ki, lahko njihova subkultura tvori takšno konkurenčno vzduš-
je, kjer za zmage in poraze pri delu uporabljajo športne metafo-
re; (b) če so v skupini samo ženske, njihova subkultura temelji na
osebnih odnosih in sodelovanju,
3. etične ali nacionalne subkulture, ki nastajajo med posamezniki v
organizaciji, katerim je skupna npr. narodnost, domovina, religi-
ja ipd.,
4. poklicne in funkcijske subkulture, ki nastajajo med posamezniki
z enakimi poklici in spretnostmi (npr. v proizvajanju, trženju in
financiranju ipd.).
Metodologije raziskovanja organizacijske kulture
Pri preučevanju organizacijske kulture lahko uporabimo kvalitativni
(kvalitativna metodologija raziskovanja) ali kvantitativni (kvantitativna
metodologija raziskovanja) pristop raziskovanja.
Kvalitativni pristop raziskovanja omogoča podroben vpogled v orga-
nizacijsko kulturo (Heron in Reason 2006; Ehrhart, Schneider in Macey
2014). Ta pristop je primeren za analiziranje zgodb in pripovedi (zabele-
ženega besedila), ki jih o svojih izkušnjah pripovedujejo zaposleni. Vzorec
pri kvalitativnem pristopu je majhen in fleksibilen. Najprimernejše meto-
de za kvalitativni pristop raziskovanja organizacijske kulture so intervjuji
in fokusne skupine. Analiza zgodb in pripovedi (zabeleženega besedila) se
izvede na osnovi kodiranja podatkov (1. identifikacija tem/ključnih poj-
mov; 2. sortiranje tem/ključnih pojmov v posamezne kategorije; 3. ana-
liza in interpretacija posameznih kategorij), izidi so predstavljeni v obliki
teorije, zgodbe in vzrokov. Analizo se lahko izvede brez uporabe računal-
niških programov, z njihovo uporabo (npr. ATLAS.ti, Nvivo, QDA Mi-
ner, Quirkos) pa se pri veliki količini podatkov prihrani čas, možna pa je
tudi vizualna predstavitev podatkov in informacij.
Kvantitativni pristop raziskovanja organizacijske kulture temelji na
uporabi merilnega inštrumenta – vprašalnika (Baker 2007; Nylund, As-
parouhov in Muthén 2007; Ehrhart, Schneider in Macey 2014). Kvanti-
