Page 61 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 61
4

Organizacijska klima:
zgodovina, pojem
in dimenzije

Melita Moretti

Zgodovina raziskovanja organizacijske klime
Obdobje od leta 1939 do sredine 1960 opredeljujemo kot obdobje začet-
ka raziskovanja in razumevanja organizacijske klime kot celote in orga-
nizacijski klimi podobnih konstruktov. Za opis organizacijske klime so
raziskovalci uporabili izraze kot npr. atmosfera v organizaciji, osebnost
organizacije in znak organizacije ipd. Pojem »klima« so v jedro raziskav
s področja socialne psihologije leta 1939 uvedli Lewin, Lippit in White
(raziskovali so družbeno klimo, razlike v družbeni klimi pa pripisali vo-
diteljem – družbena klima je bila po njihovem mnenju neposredno ne-
merljiva in razvidena kot pogajalski mehanizem) (Lewin, Lippit in White
1939), njihov vpliv pa je bil razviden tudi v delih in raziskavah Argyri-
sa (1958), McGregorja (1960) in Likerta (1961), ki so postavili temelje za
vzpon organizacijske psihologije in s tem temelje za vzpon raziskav na po-
dročju organizacijske klime.

Obdobje poznih 60-ih let do zaključka desetletja opredeljujemo kot
obdobje ekspanzije raziskav o organizacijski klimi. Raziskave na podro-
čju organizacijske klime so bile še razpršene, saj so v tem obdobju raz-
iskovalci temeljne ideje pridobili iz raziskav z začetka raziskovanja or-
ganizacijske klime. Z raziskavami niso neposredno merili/ocenjevali
organizacijske klime, ampak so merili npr. vodenje, socialne oziroma
medosebne odnose, sistem nagrajevanja v organizaciji in na osnovi teh
ocen sklepali, kakšna organizacijska klima prevladuje (Ehrhart, Schnei-
der in Macey 2014). So pa raziskovalci v tem obdobju prišli do nekaterih
spoznanj o organizacijski klimi – ugotovili so, da obstaja več vrst slednje
(Forehand in Gilmer, 1964), da je v daljšem časovnem obdobju relativ-
   56   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66