Page 91 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 91
6
Organizacijska kultura
in organizacijska klima:
Kako blizu in narazen
sta si? Kaj se raziskovalci
posameznih konstruktov
lahko učijo eden od drugega?
Melita Moretti
Za razumevanje notranjega okolja v podjetju ali drugi ustanovi je ko-
ristno poznati tako organizacijsko kulturo kot organizacijsko klimo. Če
se ozremo v zgodovino njunega poučevanja, ugotovimo, da so hkratne
znanstvene razprave o organizacijski klimi in organizacijski kulturi red-
ke in neskladne. Nekateri avtorji (npr. Evan 1968; Fleishman 1953) so bili
mnenja, da je organizacijska kultura širši pojem kot organizacijska klima,
nekateri drugi (npr. Argyris 1958) pa menijo ravno obratno, namreč da
je organizacijska klima širši pojem kot organizacijska kultura. Med razi-
skovalci smo zaznali tudi neskladnosti, ki izhajajo iz različnih pristopov
preučevanja in razumevanja organizacije. Raziskovalci s področja organi-
zacijske klime so npr. veliko bolj pripravljeni priznati vrednost raziskav
s področja organizacijske kulture kot pa obratno. Kot primer navajamo
raziskovalca Tricea in J. M. Beyer (1993), ki sta organizacijsko klimo za-
vrnila kot edini »odsev« izkušenj posameznikov v organizaciji. Drugi
raziskovalci so npr. podcenjevali vlogo organizacijske klime in jo označili
kot »prehodno« (Ott 1989), »prepoznavno« (Rousseau 1990) ali »po-
vršinsko« (Alvesson in Berg 1992). Naša skupna ugotovitev je, da sta oba
preučevana konstrukta v teorijo, raziskovanje in prakso prispevala različ-
ne vidike pestrosti pogledov na organizacijo, vendar sta nekako kot »dva
pogleda za isto mizo«. S tem dvema konstruktoma so avtorji zgolj razi-
skovali in razvijali umetnost razumevanja ene izmed nekaterih možnih
podob ter narave metofor v organizacijah (Örtenblad, Trehan in Putman
2016). Podobno ugotovitev je prispeval Schein (2000, xxiv–xxv), ko je na-
vajal da je »treba razumeti, kaj se v organizacijah dogaja in zakaj ravno na
ta način, zato pa je potrebnih več konceptov. Če sta klima in kultura na-
Organizacijska kultura
in organizacijska klima:
Kako blizu in narazen
sta si? Kaj se raziskovalci
posameznih konstruktov
lahko učijo eden od drugega?
Melita Moretti
Za razumevanje notranjega okolja v podjetju ali drugi ustanovi je ko-
ristno poznati tako organizacijsko kulturo kot organizacijsko klimo. Če
se ozremo v zgodovino njunega poučevanja, ugotovimo, da so hkratne
znanstvene razprave o organizacijski klimi in organizacijski kulturi red-
ke in neskladne. Nekateri avtorji (npr. Evan 1968; Fleishman 1953) so bili
mnenja, da je organizacijska kultura širši pojem kot organizacijska klima,
nekateri drugi (npr. Argyris 1958) pa menijo ravno obratno, namreč da
je organizacijska klima širši pojem kot organizacijska kultura. Med razi-
skovalci smo zaznali tudi neskladnosti, ki izhajajo iz različnih pristopov
preučevanja in razumevanja organizacije. Raziskovalci s področja organi-
zacijske klime so npr. veliko bolj pripravljeni priznati vrednost raziskav
s področja organizacijske kulture kot pa obratno. Kot primer navajamo
raziskovalca Tricea in J. M. Beyer (1993), ki sta organizacijsko klimo za-
vrnila kot edini »odsev« izkušenj posameznikov v organizaciji. Drugi
raziskovalci so npr. podcenjevali vlogo organizacijske klime in jo označili
kot »prehodno« (Ott 1989), »prepoznavno« (Rousseau 1990) ali »po-
vršinsko« (Alvesson in Berg 1992). Naša skupna ugotovitev je, da sta oba
preučevana konstrukta v teorijo, raziskovanje in prakso prispevala različ-
ne vidike pestrosti pogledov na organizacijo, vendar sta nekako kot »dva
pogleda za isto mizo«. S tem dvema konstruktoma so avtorji zgolj razi-
skovali in razvijali umetnost razumevanja ene izmed nekaterih možnih
podob ter narave metofor v organizacijah (Örtenblad, Trehan in Putman
2016). Podobno ugotovitev je prispeval Schein (2000, xxiv–xxv), ko je na-
vajal da je »treba razumeti, kaj se v organizacijah dogaja in zakaj ravno na
ta način, zato pa je potrebnih več konceptov. Če sta klima in kultura na-
