Page 183 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 183
Povzetek ugotovitev raziskave in implikacije 183
sta se oblikovala še po dva pomensko različna dejavnika, in sicer pri ude-
ležencih dostopnost samega prizorišča ter izkušnje, ki jih ti imajo s prizo-
riščem oziroma nastanitvijo (hotelom), ki se jih tudi sicer (Rogers 2008)
običajno povezuje s prizoriščem kot lokacijo za izvedbo konference. Pri
ponudnikih pa se je izkazal kot pomemben dejavnik še infrastrukturna
urejenost in dodatne storitve, ki jih lahko pri organizaciji ponudi prizori-
šče, kar priča o tem, da ponudniki pri prizorišču cenijo tiste lastnosti, ki
olajšujejo organizacijo konference.
Pri privlačnostih konference se je izkazalo, da je mogoče tako na stra-
ni udeležencev kot ponudnikov oblikovati po štiri dejavnike, pri čemer so
trije pomensko zelo podobni, čeprav jih opredeljujejo drugačne spremen-
ljivke, in sicer so to vsebinski vidik konference, mreženje na konferen-
ci ter ugled konference. Četrti dejavnik se je v vsakem vzorcu izkazal kot
različen. Pri udeležencih je to vrednostni vidik konference, medtem ko
so na strani ponudnikov to priložnosti, ki naj bi jih konferenca ponujala.
Na podlagi ugotovitev eksploratorne faktorske analize je mogo-
če skleniti, da se dejavniki privlačnosti pri posameznih skupinah z vidi-
ka udeleženca in tudi ponudnika glede na njuno mnenje o privlačnostih
destinacije in privlačnostih konference oblikujejo v pomensko zelo po-
dobne kategorije, čeprav niso povsem enake glede spremenljivk, ki jih do-
ločajo, medtem ko se v skupini prizorišča oblikujejo nekoliko drugačni
dejavniki. Ugotovitve nudijo izhodišče za nadaljnje raziskovanje in iska-
nje enakih pa tudi komplementarnih dejavnikov privlačnosti kongresne
destinacije tako na strani ponudbe kot povpraševanja ter izhodišče za na-
daljnje preučevanje njene obiskanosti s stališča dejavnikov privlačnosti.
Na osnovi temeljne teze, ki smo jo izpeljali iz poglobljenega študija li-
terature, smo si zastavili dve hipotezi.
Pri hipotezi 1 smo predvidevali večdimenzionalnost konstrukta pri-
vlačnosti kongresne destinacije kot dejavnika njene obiskanosti, ki smo
jo preverjali s pomočjo eksploratorne faktorske analize. Hipotezo 1 smo
lahko na podlagi rezultatov analize potrdili, saj se je izkazalo, da je mo-
goče znotraj posameznih skupin privlačnosti kongresne destinacije dolo-
čiti 23 dimenzij privlačnosti, kar nakazuje na večdimenzionalnost kon-
strukta.
Hipotezo 2, kjer smo predvidevali različne ocene pomembnosti posa-
meznih atributov privlačnosti pri obeh neodvisnih vzorcih, smo na pod-
lagi rezultatov analize srednjih vrednosti lahko potrdili. Izkazalo se je, da
se mnenja med udeleženci in ponudniki razlikujejo pri večini preučeva-
nih atributov privlačnosti.
sta se oblikovala še po dva pomensko različna dejavnika, in sicer pri ude-
ležencih dostopnost samega prizorišča ter izkušnje, ki jih ti imajo s prizo-
riščem oziroma nastanitvijo (hotelom), ki se jih tudi sicer (Rogers 2008)
običajno povezuje s prizoriščem kot lokacijo za izvedbo konference. Pri
ponudnikih pa se je izkazal kot pomemben dejavnik še infrastrukturna
urejenost in dodatne storitve, ki jih lahko pri organizaciji ponudi prizori-
šče, kar priča o tem, da ponudniki pri prizorišču cenijo tiste lastnosti, ki
olajšujejo organizacijo konference.
Pri privlačnostih konference se je izkazalo, da je mogoče tako na stra-
ni udeležencev kot ponudnikov oblikovati po štiri dejavnike, pri čemer so
trije pomensko zelo podobni, čeprav jih opredeljujejo drugačne spremen-
ljivke, in sicer so to vsebinski vidik konference, mreženje na konferen-
ci ter ugled konference. Četrti dejavnik se je v vsakem vzorcu izkazal kot
različen. Pri udeležencih je to vrednostni vidik konference, medtem ko
so na strani ponudnikov to priložnosti, ki naj bi jih konferenca ponujala.
Na podlagi ugotovitev eksploratorne faktorske analize je mogo-
če skleniti, da se dejavniki privlačnosti pri posameznih skupinah z vidi-
ka udeleženca in tudi ponudnika glede na njuno mnenje o privlačnostih
destinacije in privlačnostih konference oblikujejo v pomensko zelo po-
dobne kategorije, čeprav niso povsem enake glede spremenljivk, ki jih do-
ločajo, medtem ko se v skupini prizorišča oblikujejo nekoliko drugačni
dejavniki. Ugotovitve nudijo izhodišče za nadaljnje raziskovanje in iska-
nje enakih pa tudi komplementarnih dejavnikov privlačnosti kongresne
destinacije tako na strani ponudbe kot povpraševanja ter izhodišče za na-
daljnje preučevanje njene obiskanosti s stališča dejavnikov privlačnosti.
Na osnovi temeljne teze, ki smo jo izpeljali iz poglobljenega študija li-
terature, smo si zastavili dve hipotezi.
Pri hipotezi 1 smo predvidevali večdimenzionalnost konstrukta pri-
vlačnosti kongresne destinacije kot dejavnika njene obiskanosti, ki smo
jo preverjali s pomočjo eksploratorne faktorske analize. Hipotezo 1 smo
lahko na podlagi rezultatov analize potrdili, saj se je izkazalo, da je mo-
goče znotraj posameznih skupin privlačnosti kongresne destinacije dolo-
čiti 23 dimenzij privlačnosti, kar nakazuje na večdimenzionalnost kon-
strukta.
Hipotezo 2, kjer smo predvidevali različne ocene pomembnosti posa-
meznih atributov privlačnosti pri obeh neodvisnih vzorcih, smo na pod-
lagi rezultatov analize srednjih vrednosti lahko potrdili. Izkazalo se je, da
se mnenja med udeleženci in ponudniki razlikujejo pri večini preučeva-
nih atributov privlačnosti.
