Page 25 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
Uvod 25
kontekst, kot je bil zastavljen doslej, ko so anketirani ocenjevali pretežno
po eno skupino atributov, bodisi vezano na destinacijo in deloma prizori-
šče bodisi na kongresno prireditev.
Monografijo smo razdelili na dva temeljna sklopa: teoretičnega in
empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni koncepti, ki
se pojavljajo v raziskovanju in praksi kongresnega turizma, pri čemer sta
uporabljeni znanstvena in strokovna literatura. V preučevanje je zajetih
več kot 160 bibliografskih enot literature in virov pretežno tujih avtor-
jev. V tem delu smo na podlagi javno dostopnih podatkov analizirali slo-
vensko kongresno ponudbo. Na strani ponudbe smo v analizo vključili
dve temeljni sestavini: analizo naročnikov/organizatorjev konferenc ter
ponudbo različnih kongresnih storitev, ki se običajno pojavljajo v kon-
gresni ponudbi razvitih kongresnih destinacij, in sicer ponudnike različ-
nih kongresnih prizorišč ter ponudnike specifičnih kongresnih storitev.
Analiza kongresne ponudbe je bila nujna za pripravo empiričnega dela
monografije, saj v Sloveniji po nam dostopnih informacijah tovrstna zbir-
ka podatkov ne obstaja, prav tako doslej tovrstna analiza še ni bila izve-
dena. Empirični del sestavljajo izsledki primarne raziskave, v kateri smo
na dveh neodvisnih vzorcih, predstavljajočih ponudbo in povpraševanje
na kongresni destinaciji, simultano preverjali dejavnike, ki prispevajo na
obiskanost kongresne destinacije. Raziskava je bila izvedena na vzorcu
293 udeležencev konferenc, kongresov ali znanstvenih srečanj, ki pred-
stavljajo stran povpraševanja, ter 122 organizatorjev/naročnikov in ponu-
dnikov kongresnih storitev, ki predstavljajo stran ponudbe.
Pridobljene primarne podatke smo analizirali s pomočjo statistič-
nega programa SPSS (verzija 21), pri čemer so bile uporabljene naslednje
metode: opisna oziroma deskriptivna analiza, analiza srednjih vrednos-
ti ter eksploratorna faktorska analiza, in sicer simultano za oba neodvi-
sna vzorca.
Monografija temelji na naslednjih predpostavkah:
− V Sloveniji po našem vedenju ne potekajo raziskave na podro-
čju poslovnega turizma, natančneje kongresne dejavnosti, sploh
pa ne raziskava, ki bi simultano preverjala, kateri atributi pri-
vlačnosti kongresne destinacije so po oceni udeležencev kot pov-
praševalcev ter ponudnikov in organizatorjev kot ponudnikov
kongresnega produkta ključni pri odločitvi za izbiro kongresne
destinacije, s tem pa tudi za njen obisk.
− Kongresni produkt je splet storitev, ki jih ponuja gostiteljska de-
stinacija skupaj s ponudniki kongresnih storitev, in kongresne
prireditve, ki jo pripravijo organizatorji kongresnih prireditev.
kontekst, kot je bil zastavljen doslej, ko so anketirani ocenjevali pretežno
po eno skupino atributov, bodisi vezano na destinacijo in deloma prizori-
šče bodisi na kongresno prireditev.
Monografijo smo razdelili na dva temeljna sklopa: teoretičnega in
empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni koncepti, ki
se pojavljajo v raziskovanju in praksi kongresnega turizma, pri čemer sta
uporabljeni znanstvena in strokovna literatura. V preučevanje je zajetih
več kot 160 bibliografskih enot literature in virov pretežno tujih avtor-
jev. V tem delu smo na podlagi javno dostopnih podatkov analizirali slo-
vensko kongresno ponudbo. Na strani ponudbe smo v analizo vključili
dve temeljni sestavini: analizo naročnikov/organizatorjev konferenc ter
ponudbo različnih kongresnih storitev, ki se običajno pojavljajo v kon-
gresni ponudbi razvitih kongresnih destinacij, in sicer ponudnike različ-
nih kongresnih prizorišč ter ponudnike specifičnih kongresnih storitev.
Analiza kongresne ponudbe je bila nujna za pripravo empiričnega dela
monografije, saj v Sloveniji po nam dostopnih informacijah tovrstna zbir-
ka podatkov ne obstaja, prav tako doslej tovrstna analiza še ni bila izve-
dena. Empirični del sestavljajo izsledki primarne raziskave, v kateri smo
na dveh neodvisnih vzorcih, predstavljajočih ponudbo in povpraševanje
na kongresni destinaciji, simultano preverjali dejavnike, ki prispevajo na
obiskanost kongresne destinacije. Raziskava je bila izvedena na vzorcu
293 udeležencev konferenc, kongresov ali znanstvenih srečanj, ki pred-
stavljajo stran povpraševanja, ter 122 organizatorjev/naročnikov in ponu-
dnikov kongresnih storitev, ki predstavljajo stran ponudbe.
Pridobljene primarne podatke smo analizirali s pomočjo statistič-
nega programa SPSS (verzija 21), pri čemer so bile uporabljene naslednje
metode: opisna oziroma deskriptivna analiza, analiza srednjih vrednos-
ti ter eksploratorna faktorska analiza, in sicer simultano za oba neodvi-
sna vzorca.
Monografija temelji na naslednjih predpostavkah:
− V Sloveniji po našem vedenju ne potekajo raziskave na podro-
čju poslovnega turizma, natančneje kongresne dejavnosti, sploh
pa ne raziskava, ki bi simultano preverjala, kateri atributi pri-
vlačnosti kongresne destinacije so po oceni udeležencev kot pov-
praševalcev ter ponudnikov in organizatorjev kot ponudnikov
kongresnega produkta ključni pri odločitvi za izbiro kongresne
destinacije, s tem pa tudi za njen obisk.
− Kongresni produkt je splet storitev, ki jih ponuja gostiteljska de-
stinacija skupaj s ponudniki kongresnih storitev, in kongresne
prireditve, ki jo pripravijo organizatorji kongresnih prireditev.
