Page 24 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
vplivu na obisk kongresne destinacije sklepamo na podlagi njihovih po-
samičnih ocen, ki se po ugotovitvah v raziskavah med seboj razlikujejo.
Hipoteza 2: Pomembnost posameznih atributov privlačnosti kongresne
destinacije se statistično pomembno razlikuje med dvema skupinama delež-
nikov.
Utemeljitev
Kongresna dejavnost je razumljena kot dejavnost, v kateri delujeta dve
ključni skupini deležnikov: organizatorji/naročniki in gostiteljska desti-
nacija kot ponudnik ter udeleženci kot povpraševalec oziroma potrošnik
(Swarbrooke in Horner 2001; Jago in Deery 2005; UNWTO 2006). Sku-
pini sta si med seboj različni, saj se najprej razlikujeta po razlikah glede
na vloge, ki jih imajo deležniki pri uresničevanju kongresa na kongresni
24 destinaciji: organizator/naročnik kongresa je tisti, ki najprej sprejme od-
ločitev o organizaciji konference ter njeni vsebini in v posebnem proce-
su izbere gostiteljsko destinacijo, ponudniki storitev na destinaciji poskr-
bijo za storitve, potrebne za izvedbo kongresa, udeleženec pa je tisti, ki
sprejme končno odločitev o udeležbi in obisku kongresne destinacije (Ro-
gers 1998, Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope 2003; Sikošek
2014). Prav zaradi različnosti vlog, ki jo posamezna skupina deležnikov
zavzema v odnosu do kongresne destinacije in z njo povezane kongresne
prireditve, domnevamo, da bodo ocene atributov privlačnosti kongresne
destinacije različne po posameznih skupinah deležnikov. Opiramo se na
izsledke raziskav: v skupini raziskav, usmerjenih v populacijo udeležen-
cev, je kot primarni dejavnik v ospredje postavljen vidik udeležbe na kon-
ferenci (Robinson in Callan 2001; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back
2008; Yoo in Chon 2008; Lu in Cai 2009; Shin 2009; Mair in Thompson
2009; Dragićević idr. 2011; Mohammadi in Mohamed 2011; Kim, Lee in
Kim 2012; Whitfield idr. 2014); v skupini raziskav, usmerjenih v naročni-
ka kongresa, se po pomembnosti večinoma najprej uvrstijo atributi gosti-
teljske destinacije, šele kasneje pa atributi prizorišča in spremljajočih sto-
ritev na destinaciji (Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Crouch
in Louviere 2003; Baloglu in Love 2005; Chen 2006; Jin, Bauer in Weber
2010); raziskave, ki bi se posvečale skupini ponudnikov storitev na desti-
naciji, so redkejše. Tako na primer Millar in Kerr (2009) ter Jago in Deery
(2005) izpostavljajo atribute prizorišča kot ključne pri oceni pomembnos-
ti atributov destinacije. Domnevo o različnosti ocen po skupinah nasla-
njamo tudi na različnost lastnosti, ki jih ob reorganizaciji atributov pri-
vlačnosti destinacije v nov konstrukt postavljamo v nekoliko drugačen
vplivu na obisk kongresne destinacije sklepamo na podlagi njihovih po-
samičnih ocen, ki se po ugotovitvah v raziskavah med seboj razlikujejo.
Hipoteza 2: Pomembnost posameznih atributov privlačnosti kongresne
destinacije se statistično pomembno razlikuje med dvema skupinama delež-
nikov.
Utemeljitev
Kongresna dejavnost je razumljena kot dejavnost, v kateri delujeta dve
ključni skupini deležnikov: organizatorji/naročniki in gostiteljska desti-
nacija kot ponudnik ter udeleženci kot povpraševalec oziroma potrošnik
(Swarbrooke in Horner 2001; Jago in Deery 2005; UNWTO 2006). Sku-
pini sta si med seboj različni, saj se najprej razlikujeta po razlikah glede
na vloge, ki jih imajo deležniki pri uresničevanju kongresa na kongresni
24 destinaciji: organizator/naročnik kongresa je tisti, ki najprej sprejme od-
ločitev o organizaciji konference ter njeni vsebini in v posebnem proce-
su izbere gostiteljsko destinacijo, ponudniki storitev na destinaciji poskr-
bijo za storitve, potrebne za izvedbo kongresa, udeleženec pa je tisti, ki
sprejme končno odločitev o udeležbi in obisku kongresne destinacije (Ro-
gers 1998, Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope 2003; Sikošek
2014). Prav zaradi različnosti vlog, ki jo posamezna skupina deležnikov
zavzema v odnosu do kongresne destinacije in z njo povezane kongresne
prireditve, domnevamo, da bodo ocene atributov privlačnosti kongresne
destinacije različne po posameznih skupinah deležnikov. Opiramo se na
izsledke raziskav: v skupini raziskav, usmerjenih v populacijo udeležen-
cev, je kot primarni dejavnik v ospredje postavljen vidik udeležbe na kon-
ferenci (Robinson in Callan 2001; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back
2008; Yoo in Chon 2008; Lu in Cai 2009; Shin 2009; Mair in Thompson
2009; Dragićević idr. 2011; Mohammadi in Mohamed 2011; Kim, Lee in
Kim 2012; Whitfield idr. 2014); v skupini raziskav, usmerjenih v naročni-
ka kongresa, se po pomembnosti večinoma najprej uvrstijo atributi gosti-
teljske destinacije, šele kasneje pa atributi prizorišča in spremljajočih sto-
ritev na destinaciji (Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Crouch
in Louviere 2003; Baloglu in Love 2005; Chen 2006; Jin, Bauer in Weber
2010); raziskave, ki bi se posvečale skupini ponudnikov storitev na desti-
naciji, so redkejše. Tako na primer Millar in Kerr (2009) ter Jago in Deery
(2005) izpostavljajo atribute prizorišča kot ključne pri oceni pomembnos-
ti atributov destinacije. Domnevo o različnosti ocen po skupinah nasla-
njamo tudi na različnost lastnosti, ki jih ob reorganizaciji atributov pri-
vlačnosti destinacije v nov konstrukt postavljamo v nekoliko drugačen
