Page 30 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 30
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
ozek. Odsotnost primerljivih virov je očitna tudi v Sloveniji, kjer je razi-
skovanje na tem področju na začetku, zato se bomo najprej posvetili defi-
niranju temeljnih pojmov, ki so v rabi tako v teoriji kot praksi poslovne-
ga turizma, pri čemer opozarjamo, da terminologija ni povsem dorečena
in je precej razdrobljena, kar izpostavljajo tudi drugi avtorji (Rogers 1998;
Ladkin 2002; Sikošek 2012). Pri tem Ladkin (2002, 118) opozarja, da je
prav zaradi razdrobljenosti poslovnega turizma na manjše pojmovne eno-
te natančno definiranje temeljnih pojmov v raziskovanju nujno, saj je le na
tak način omogočena medsebojna primerljivost raziskav in pridobljenih
podatkov. V tem podpoglavju se zato najprej posvečamo opredelitvi kon-
cepta poslovnega turizma, ki je po mnenju nekaterih avtorjev (Swarbro-
oke in Horner 2001) najširši pojem, ter nadaljujemo z razlago pomensko
ožjih konceptov, ki se nanj navezujejo. Oblikovanje pomenskega okvira
30 temeljnih izrazov nam omogoča pripravo čim enotnejše vsebinske podla-
ge za teoretični in empirični del monografije, predvsem priprave razisko-
valnega instrumenta, vsebinske interpretacije dobljenih rezultatov razi-
skave in njihove primerljivosti z drugimi raziskavami.
Poslovni turizem je tako koncept, ki se v svojem bistvu močno razli-
kuje od koncepta prostočasnega turizma, sicer deležnega večje raziskoval-
ne pozornosti. Turizem je konceptualno povezan s prostim časom posa-
meznika. Prav zaradi pojava prostega časa, to je ločitve časa posameznika
na čas, ki ga nameni delu, od časa, ki ga ne nameni službenim dejavnos-
tim, lahko govorimo o pojavu koncepta turizma, ki ga zato pojmovno naj-
pogosteje povezujemo s preživljanjem prostega časa in potovanjem oseb iz
kraja njihovega stalnega bivališča. Kot sta pri konceptualizaciji turizma
izpostavljala Burkart in Medlik (1992), je turizem večinoma prostočasna
dejavnost. Turizem je torej tesno povezan s prostim časom in potovanji
izven kraja stalnega prebivališča, pri čemer je pomemben tudi namen pre-
življanja potovanju namenjenega časa. Če je pri prostočasnem turizmu v
ospredju preživljanje prostega časa izven kraja stalnega prebivališča, gre
pri poslovnem turizmu za drugačen vidik, saj je v ospredje postavljen čas,
ki ga posameznik porabi za potovanje v službenem času posameznika ozi-
roma posameznikov.
Rogers (1998, 19) podaja definicijo poslovnega turista, ki je po njego-
vem mnenju »oseba, katere osrednji namen potovanja je udeležba v de-
javnostih ali dogodkih, povezanih z njegovim delom ali delovnimi inte-
resi«. Po definiciji gre torej za osebo, ki potuje iz poslovnih razlogov in
opravlja poslovna potovanja. Pri tem je treba izpostaviti, da se v literatu-
ri, praksi in tudi raziskovanju ločuje med dvema pojavnima oblikama po-
slovnih potovanj, in sicer poslovnim potovanjem, ki pomeni zgolj premik
ozek. Odsotnost primerljivih virov je očitna tudi v Sloveniji, kjer je razi-
skovanje na tem področju na začetku, zato se bomo najprej posvetili defi-
niranju temeljnih pojmov, ki so v rabi tako v teoriji kot praksi poslovne-
ga turizma, pri čemer opozarjamo, da terminologija ni povsem dorečena
in je precej razdrobljena, kar izpostavljajo tudi drugi avtorji (Rogers 1998;
Ladkin 2002; Sikošek 2012). Pri tem Ladkin (2002, 118) opozarja, da je
prav zaradi razdrobljenosti poslovnega turizma na manjše pojmovne eno-
te natančno definiranje temeljnih pojmov v raziskovanju nujno, saj je le na
tak način omogočena medsebojna primerljivost raziskav in pridobljenih
podatkov. V tem podpoglavju se zato najprej posvečamo opredelitvi kon-
cepta poslovnega turizma, ki je po mnenju nekaterih avtorjev (Swarbro-
oke in Horner 2001) najširši pojem, ter nadaljujemo z razlago pomensko
ožjih konceptov, ki se nanj navezujejo. Oblikovanje pomenskega okvira
30 temeljnih izrazov nam omogoča pripravo čim enotnejše vsebinske podla-
ge za teoretični in empirični del monografije, predvsem priprave razisko-
valnega instrumenta, vsebinske interpretacije dobljenih rezultatov razi-
skave in njihove primerljivosti z drugimi raziskavami.
Poslovni turizem je tako koncept, ki se v svojem bistvu močno razli-
kuje od koncepta prostočasnega turizma, sicer deležnega večje raziskoval-
ne pozornosti. Turizem je konceptualno povezan s prostim časom posa-
meznika. Prav zaradi pojava prostega časa, to je ločitve časa posameznika
na čas, ki ga nameni delu, od časa, ki ga ne nameni službenim dejavnos-
tim, lahko govorimo o pojavu koncepta turizma, ki ga zato pojmovno naj-
pogosteje povezujemo s preživljanjem prostega časa in potovanjem oseb iz
kraja njihovega stalnega bivališča. Kot sta pri konceptualizaciji turizma
izpostavljala Burkart in Medlik (1992), je turizem večinoma prostočasna
dejavnost. Turizem je torej tesno povezan s prostim časom in potovanji
izven kraja stalnega prebivališča, pri čemer je pomemben tudi namen pre-
življanja potovanju namenjenega časa. Če je pri prostočasnem turizmu v
ospredju preživljanje prostega časa izven kraja stalnega prebivališča, gre
pri poslovnem turizmu za drugačen vidik, saj je v ospredje postavljen čas,
ki ga posameznik porabi za potovanje v službenem času posameznika ozi-
roma posameznikov.
Rogers (1998, 19) podaja definicijo poslovnega turista, ki je po njego-
vem mnenju »oseba, katere osrednji namen potovanja je udeležba v de-
javnostih ali dogodkih, povezanih z njegovim delom ali delovnimi inte-
resi«. Po definiciji gre torej za osebo, ki potuje iz poslovnih razlogov in
opravlja poslovna potovanja. Pri tem je treba izpostaviti, da se v literatu-
ri, praksi in tudi raziskovanju ločuje med dvema pojavnima oblikama po-
slovnih potovanj, in sicer poslovnim potovanjem, ki pomeni zgolj premik
