Page 31 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 31
ene osebe iz enega v drug kraj, običajno opravljen v enem dnevu, ter po-
slovnim potovanjem, ki prav tako pomeni premik iz enega v drug kraj,
vendar večjega števila oseb, običajno traja dlje in prav zaradi dolžine po-
tovanja zahteva storitve, ki so jih na svojem potovanju deležni vsakdanji
(prostočasni) turisti. Kot trdita Swarbrooke in Horner (2001), se zato po-
javljata dva izraza, in sicer poslovna potovanja (angl. business travel) in
poslovni (po)potnik (angl. business traveller) ter poslovni turizem (angl.
business tourism) in poslovni turist (angl. business tourist). Po mnenju
avtorjev (prav tam) je bistvena razlika med njima ta, da poslovni (po)po-
tnik običajno ne prespi na destinaciji, poslovni turist pa se na destinaciji
zadrži tudi čez noč in zato koristi storitve, ki jih običajno uvrščamo med
turistične storitve, kot so na primer nastanitev, prenočevanje, prehrana in
drugo. Vendar nekateri raziskovalci (Swarbrooke in Horner 2001; David-
son in Rogers 2006) hkrati opozarjajo, da se razumevanje pojma pogosto
prekriva in ostre ločnice med njima težko potegnemo.
Čeprav je možno prekrivanje pojmov in obstaja zanje tudi več raz-
ličnih poimenovanj, je vendarle tako v literaturi (Rogers 1998; Weber
in Chon 2002; Davidson in Cope 2003; Jago in Deery 2010) kot praksi
(Kongresna Ljubljana 2020 2011) kot pojmovno najširši koncept pripoz-
nan koncept poslovnega turizma. Ta glede na množičnost udeležbe po-
sameznikov v poslovnem potovanju združuje dve pojavni obliki. Na eni
strani govorimo o individualnem poslovnem turizmu, ki ga Rogers (1998,
19) med prvimi poimenuje »individual business travel« ali »corporate
travel«, Swarbrooke in Horner (2001, 3) pa »business travel« ali »indi-
vidual general business trip« in ga razumemo kot potovanje ene osebe
s poslovnim namenom, vključuje pa poslovna potovanja zaradi svetova-
nja, prodaje in podobno (Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope
2003), kot na primer potovanje trgovskega potnika. Druga pojavna oblika
poslovnega turizma vključuje potovanje več oseb s poslovnim namenom
na isti kraj zaradi udeležbe na poslovnem dogodku, kar bi lahko za razli-
ko od njegove individualne oblike imenovali skupinski ali celo množič-
ni poslovni turizem. Menimo, da je v tem primeru za potrebe natančne
razmejitve in definiranja bolje uporabiti izraz »skupinski« kot »množič-
ni«, saj ima v teoriji razvoja turizma izraz množični turizem drugačno
konotacijo, ker ga povezujemo z naraščanjem turističnih potovanj v drugi
polovici 20. stoletja (Page in Connell 2009). Skupinski poslovni turizem
torej obsega poslovna potovanja, ki se jih naenkrat udeleži večje število
oseb, kot so konference, kongresi, motivacijska potovanja, poslovna sre-
čanja, razstave ter vladna srečanja, in je v literaturi najpogosteje imenovan
kongresni turizem, tudi poslovni turizem, najdemo pa še druge izraze.
ene osebe iz enega v drug kraj, običajno opravljen v enem dnevu, ter po-
slovnim potovanjem, ki prav tako pomeni premik iz enega v drug kraj,
vendar večjega števila oseb, običajno traja dlje in prav zaradi dolžine po-
tovanja zahteva storitve, ki so jih na svojem potovanju deležni vsakdanji
(prostočasni) turisti. Kot trdita Swarbrooke in Horner (2001), se zato po-
javljata dva izraza, in sicer poslovna potovanja (angl. business travel) in
poslovni (po)potnik (angl. business traveller) ter poslovni turizem (angl.
business tourism) in poslovni turist (angl. business tourist). Po mnenju
avtorjev (prav tam) je bistvena razlika med njima ta, da poslovni (po)po-
tnik običajno ne prespi na destinaciji, poslovni turist pa se na destinaciji
zadrži tudi čez noč in zato koristi storitve, ki jih običajno uvrščamo med
turistične storitve, kot so na primer nastanitev, prenočevanje, prehrana in
drugo. Vendar nekateri raziskovalci (Swarbrooke in Horner 2001; David-
son in Rogers 2006) hkrati opozarjajo, da se razumevanje pojma pogosto
prekriva in ostre ločnice med njima težko potegnemo.
Čeprav je možno prekrivanje pojmov in obstaja zanje tudi več raz-
ličnih poimenovanj, je vendarle tako v literaturi (Rogers 1998; Weber
in Chon 2002; Davidson in Cope 2003; Jago in Deery 2010) kot praksi
(Kongresna Ljubljana 2020 2011) kot pojmovno najširši koncept pripoz-
nan koncept poslovnega turizma. Ta glede na množičnost udeležbe po-
sameznikov v poslovnem potovanju združuje dve pojavni obliki. Na eni
strani govorimo o individualnem poslovnem turizmu, ki ga Rogers (1998,
19) med prvimi poimenuje »individual business travel« ali »corporate
travel«, Swarbrooke in Horner (2001, 3) pa »business travel« ali »indi-
vidual general business trip« in ga razumemo kot potovanje ene osebe
s poslovnim namenom, vključuje pa poslovna potovanja zaradi svetova-
nja, prodaje in podobno (Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope
2003), kot na primer potovanje trgovskega potnika. Druga pojavna oblika
poslovnega turizma vključuje potovanje več oseb s poslovnim namenom
na isti kraj zaradi udeležbe na poslovnem dogodku, kar bi lahko za razli-
ko od njegove individualne oblike imenovali skupinski ali celo množič-
ni poslovni turizem. Menimo, da je v tem primeru za potrebe natančne
razmejitve in definiranja bolje uporabiti izraz »skupinski« kot »množič-
ni«, saj ima v teoriji razvoja turizma izraz množični turizem drugačno
konotacijo, ker ga povezujemo z naraščanjem turističnih potovanj v drugi
polovici 20. stoletja (Page in Connell 2009). Skupinski poslovni turizem
torej obsega poslovna potovanja, ki se jih naenkrat udeleži večje število
oseb, kot so konference, kongresi, motivacijska potovanja, poslovna sre-
čanja, razstave ter vladna srečanja, in je v literaturi najpogosteje imenovan
kongresni turizem, tudi poslovni turizem, najdemo pa še druge izraze.
