Page 33 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 33
− spremstvo partnerja, družine, ki se ne udeleži kongresne priredi-
tve kot take in zato koristi ponudbo prostočasnih dejavnosti na
destinaciji ali pa je razlog, da udeleženec podaljša svoj obisk na
destinaciji,
− uporabo splošne in turistične infrastrukture za potrebe organi-
zacije kongresne prireditve, kot na primer prometne infrastruk-
ture, nastanitve, prehrane in podobno, čeprav so pri organizaciji
najprej potrebne specializirane kongresne storitve.
Ob ločevanju poslovnega turizma na dve pojavni obliki velja po-
udariti, da je v raziskovanje vključena le njegova skupinska oblika. Na-
tančnejši pregled literature namreč pokaže, da so v ospredju raziskovalne-
ga zanimanja kongresne prireditve, kot so kongresi, konference, poslovna
srečanja, sejmi in razstave, ki se jih naenkrat udeleži večje število udele-
žencev, medtem ko individualna poslovna potovanja niso predmet razi-
skav prav zaradi svojega atributa individualnosti. Rogers (1998) s tem v
zvezi postavlja zanimivo utemeljitev, saj trdi, da individualna poslovna
potovanja kljub temu, da so številčnejša, niso podvržena vnaprejšnji izbiri
bodisi destinacije bodisi srečanja samega, saj ju določajo službene naloge
in jih zato imenuje 'neodločilna', medtem ko so destinacije in prizorišča
podvrženi izbiri organizatorjev in udeležencev, zato zaradi fleksibilnosti
pri izbiri tekmujejo za pridobitev organizacije konference, kongresa, sej-
ma ali razstave in jih kot takšne imenuje 'odločilna'. Njihova odločilna
vloga se pravzaprav kaže v dejstvu, da imajo tako organizatorji kot udele-
ženci pri določanju in izbiri kongresne destinacije oziroma kongresne pri-
reditve možnost izbire med več različnimi možnostmi, pri čemer gre za
enkratna potovanja večjega števila oseb, medtem ko pri individualnih ob-
likah poslovnega turizma teh možnosti ni.
Skupinska oblika poslovnega turizma nosi tako v teoriji kot praksi
različna poimenovanja. Večina poimenovanj in utemeljitev izhaja iz an-
gleško govorečega in pišočega okolja, v slovenščini so zelo redke in jih naj-
demo v strokovnih publikacijah. Prepričani smo, da je zaradi odsotnos-
ti zanesljivih prevodov prenos poimenovanj iz angleščine v slovenščino
treba opraviti s previdnostjo in zato determinaciji osnovnih izrazov na-
menjamo nekoliko širšo analizo in razpravo. Poimenovanja v drugih je-
zikih (Caso, D'Angella in Quintè 2010; Schreiber 2012) se približujejo
poimenovanjem v angleščini. Raziskovalci (Ladkin 2002; Blažević in Al-
kier Radnić 2005; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back 2005, UNWTO
2006) ugotavljajo, da gre razlog iskati v fragmentiranosti skupinskega po-
slovnega turizma na več pojavnih oblik, kar vodi do obstoja več jezikov-
nih različic. Hkrati opozarjajo, da je zato opaziti nestandariziranost in
− spremstvo partnerja, družine, ki se ne udeleži kongresne priredi-
tve kot take in zato koristi ponudbo prostočasnih dejavnosti na
destinaciji ali pa je razlog, da udeleženec podaljša svoj obisk na
destinaciji,
− uporabo splošne in turistične infrastrukture za potrebe organi-
zacije kongresne prireditve, kot na primer prometne infrastruk-
ture, nastanitve, prehrane in podobno, čeprav so pri organizaciji
najprej potrebne specializirane kongresne storitve.
Ob ločevanju poslovnega turizma na dve pojavni obliki velja po-
udariti, da je v raziskovanje vključena le njegova skupinska oblika. Na-
tančnejši pregled literature namreč pokaže, da so v ospredju raziskovalne-
ga zanimanja kongresne prireditve, kot so kongresi, konference, poslovna
srečanja, sejmi in razstave, ki se jih naenkrat udeleži večje število udele-
žencev, medtem ko individualna poslovna potovanja niso predmet razi-
skav prav zaradi svojega atributa individualnosti. Rogers (1998) s tem v
zvezi postavlja zanimivo utemeljitev, saj trdi, da individualna poslovna
potovanja kljub temu, da so številčnejša, niso podvržena vnaprejšnji izbiri
bodisi destinacije bodisi srečanja samega, saj ju določajo službene naloge
in jih zato imenuje 'neodločilna', medtem ko so destinacije in prizorišča
podvrženi izbiri organizatorjev in udeležencev, zato zaradi fleksibilnosti
pri izbiri tekmujejo za pridobitev organizacije konference, kongresa, sej-
ma ali razstave in jih kot takšne imenuje 'odločilna'. Njihova odločilna
vloga se pravzaprav kaže v dejstvu, da imajo tako organizatorji kot udele-
ženci pri določanju in izbiri kongresne destinacije oziroma kongresne pri-
reditve možnost izbire med več različnimi možnostmi, pri čemer gre za
enkratna potovanja večjega števila oseb, medtem ko pri individualnih ob-
likah poslovnega turizma teh možnosti ni.
Skupinska oblika poslovnega turizma nosi tako v teoriji kot praksi
različna poimenovanja. Večina poimenovanj in utemeljitev izhaja iz an-
gleško govorečega in pišočega okolja, v slovenščini so zelo redke in jih naj-
demo v strokovnih publikacijah. Prepričani smo, da je zaradi odsotnos-
ti zanesljivih prevodov prenos poimenovanj iz angleščine v slovenščino
treba opraviti s previdnostjo in zato determinaciji osnovnih izrazov na-
menjamo nekoliko širšo analizo in razpravo. Poimenovanja v drugih je-
zikih (Caso, D'Angella in Quintè 2010; Schreiber 2012) se približujejo
poimenovanjem v angleščini. Raziskovalci (Ladkin 2002; Blažević in Al-
kier Radnić 2005; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back 2005, UNWTO
2006) ugotavljajo, da gre razlog iskati v fragmentiranosti skupinskega po-
slovnega turizma na več pojavnih oblik, kar vodi do obstoja več jezikov-
nih različic. Hkrati opozarjajo, da je zato opaziti nestandariziranost in
