Page 34 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
neenotnost definicij, ki povzročajo preglavice zlasti raziskovalcem, saj so
pristopi k zbiranju podatkov in njihovi interpretaciji z metodološkega vi-
dika posledično lahko neenotni.
Za skupinski poslovni turizem se v slovenščini uporablja izraz kon-
gresni ali konferenčni turizem, v tuji literaturi pa najdemo različna poi-
menovanja, in sicer:
− »business tourism« (Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001;
Millar in Kerr 2009; Mair in Thompson 2009; Rogers 2008),
− »convention tourism« (Oppermann 1996a; Weber in Chon
2002; Filipović 2007; Severt in Palakurthi 2008; Yoo in Chon
2008; Lu in Cai 2009),
− »meeting tourism« (Mohammadi in Mohamed 2011),
− »convention and meeting tourism« (Oppermann 1996b),
34 − »congress tourism« (Dragićević idr. 2011),
− »kongresni turizam« (Lucianović 1980).
Ne glede na predpono razumemo, da gre za označevanje skupinske
oblike poslovnega turizma kot potovanja več oseb iz poslovnih razlogov,
pri čemer Davidson in Cope (2003) poudarjata, da je glavni namen sreče-
vanja izmenjava znanja in informacij. Definicijo kongresnega turizma je
v Evropi leta 1970 podal AIEST (The International Association of Scien-
tific Experts in Tourism), ki ga definira kot »...skupek pojavov in odno-
sov, ki izhajajo iz potovanja in bivanja oseb, ki se sestajajo večinoma zara-
di izmenjave znanstvenih in strokovnih informacij in jim kraj srečanja ni
stalno mesto bivanja ali zaposlitve« (Lucianović 1980; Prebežac, Miku-
lić in Peručić 2008).
Vse pogosteje pa se tako v stroki kot raziskovanju uporablja alterna-
tivni izraz kongresna industrija, v Sloveniji tudi kongresna dejavnost, saj
naj bi imel kongresni turizem prav zaradi ekonomskih učinkov, ki jih
ustvarja, in koristi, ki jih prinaša destinaciji, ter možnosti za izmenjavo
idej, poslovnega mreženja in priložnosti za ustvarjanje napredka značaj
industrije (Weber in Chon 2002). Jago in Deery (2010) opozarjata, da je
učinke in pomen kongresne industrije treba ocenjevati še širše, kot orod-
je, ki oblikuje podporno okolje za kreacijo in diseminacijo znanja, inova-
cij, razvoj posameznikov in organizacij ter rast produktivnosti. V literatu-
ri se tako srečujemo z različnimi poimenovanji, kot so:
− »meetings industry« ali »conventions and meetings industry«
(Seekings 1992; Oppermann 1996b; Crouch in Brent Ritchie
1998; Weber in Ladkin 2005; Crouch in Louviere 2004; Choi
2005; Jae Lee in Back 2005),
neenotnost definicij, ki povzročajo preglavice zlasti raziskovalcem, saj so
pristopi k zbiranju podatkov in njihovi interpretaciji z metodološkega vi-
dika posledično lahko neenotni.
Za skupinski poslovni turizem se v slovenščini uporablja izraz kon-
gresni ali konferenčni turizem, v tuji literaturi pa najdemo različna poi-
menovanja, in sicer:
− »business tourism« (Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001;
Millar in Kerr 2009; Mair in Thompson 2009; Rogers 2008),
− »convention tourism« (Oppermann 1996a; Weber in Chon
2002; Filipović 2007; Severt in Palakurthi 2008; Yoo in Chon
2008; Lu in Cai 2009),
− »meeting tourism« (Mohammadi in Mohamed 2011),
− »convention and meeting tourism« (Oppermann 1996b),
34 − »congress tourism« (Dragićević idr. 2011),
− »kongresni turizam« (Lucianović 1980).
Ne glede na predpono razumemo, da gre za označevanje skupinske
oblike poslovnega turizma kot potovanja več oseb iz poslovnih razlogov,
pri čemer Davidson in Cope (2003) poudarjata, da je glavni namen sreče-
vanja izmenjava znanja in informacij. Definicijo kongresnega turizma je
v Evropi leta 1970 podal AIEST (The International Association of Scien-
tific Experts in Tourism), ki ga definira kot »...skupek pojavov in odno-
sov, ki izhajajo iz potovanja in bivanja oseb, ki se sestajajo večinoma zara-
di izmenjave znanstvenih in strokovnih informacij in jim kraj srečanja ni
stalno mesto bivanja ali zaposlitve« (Lucianović 1980; Prebežac, Miku-
lić in Peručić 2008).
Vse pogosteje pa se tako v stroki kot raziskovanju uporablja alterna-
tivni izraz kongresna industrija, v Sloveniji tudi kongresna dejavnost, saj
naj bi imel kongresni turizem prav zaradi ekonomskih učinkov, ki jih
ustvarja, in koristi, ki jih prinaša destinaciji, ter možnosti za izmenjavo
idej, poslovnega mreženja in priložnosti za ustvarjanje napredka značaj
industrije (Weber in Chon 2002). Jago in Deery (2010) opozarjata, da je
učinke in pomen kongresne industrije treba ocenjevati še širše, kot orod-
je, ki oblikuje podporno okolje za kreacijo in diseminacijo znanja, inova-
cij, razvoj posameznikov in organizacij ter rast produktivnosti. V literatu-
ri se tako srečujemo z različnimi poimenovanji, kot so:
− »meetings industry« ali »conventions and meetings industry«
(Seekings 1992; Oppermann 1996b; Crouch in Brent Ritchie
1998; Weber in Ladkin 2005; Crouch in Louviere 2004; Choi
2005; Jae Lee in Back 2005),
