Page 32 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
Na sliki 1 je prikazan pojmovni okvir za lažje razumevanje koncep-
ta poslovnega turizma in z njim povezanih terminov ter njegova umešče-
nost v širši kontekst turizma.
32
Slika 1: Pojmovni okvir koncepta poslovnega turizma
Vir: prirejeno po Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Page in Connell 2009; Sikošek
2012.
Grafični prikaz razumevanja poslovnega turizma je poskus oprede-
litve in umestitve v širši konceptualni okvir turizma z namenom pravil-
nega ločevanja dveh oblik turizma, ki imata v kontekstu preživljanja časa
posameznika za namen potovanja popolnoma različna izhodišča.
Čeprav gre za različnost namena potovanja, pa se poslovni in prosto-
časni turizem nemalokrat tudi prekrivata, in sicer določeni raziskovalci
(Oppermann 1996a; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) izpostav-
ljajo:
− ponudbo prostočasnih dejavnosti na destinaciji, ki so sicer na-
menjene prostočasnemu turizmu, vendar dopolnjuje osnovno
ponudbo kongresnih storitev destinacije z namenom medseboj-
nega druženja udeležencev ob koncu konferenčnega programa
(na primer kulinarična, kulturna in zabaviščna ponudba desti-
nacije),
− vključevanje dejavnosti prostočasne turistične ponudbe v kon-
gresno ponudbo, kar je j izrazitejše pri pripravi motivacijskih po-
tovanj in programov za spodbujanje sodelovanja v skupini (t. i.
programov team-building),
Na sliki 1 je prikazan pojmovni okvir za lažje razumevanje koncep-
ta poslovnega turizma in z njim povezanih terminov ter njegova umešče-
nost v širši kontekst turizma.
32
Slika 1: Pojmovni okvir koncepta poslovnega turizma
Vir: prirejeno po Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Page in Connell 2009; Sikošek
2012.
Grafični prikaz razumevanja poslovnega turizma je poskus oprede-
litve in umestitve v širši konceptualni okvir turizma z namenom pravil-
nega ločevanja dveh oblik turizma, ki imata v kontekstu preživljanja časa
posameznika za namen potovanja popolnoma različna izhodišča.
Čeprav gre za različnost namena potovanja, pa se poslovni in prosto-
časni turizem nemalokrat tudi prekrivata, in sicer določeni raziskovalci
(Oppermann 1996a; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) izpostav-
ljajo:
− ponudbo prostočasnih dejavnosti na destinaciji, ki so sicer na-
menjene prostočasnemu turizmu, vendar dopolnjuje osnovno
ponudbo kongresnih storitev destinacije z namenom medseboj-
nega druženja udeležencev ob koncu konferenčnega programa
(na primer kulinarična, kulturna in zabaviščna ponudba desti-
nacije),
− vključevanje dejavnosti prostočasne turistične ponudbe v kon-
gresno ponudbo, kar je j izrazitejše pri pripravi motivacijskih po-
tovanj in programov za spodbujanje sodelovanja v skupini (t. i.
programov team-building),
