Page 36 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
da vključuje organizacijo, promocijo in management poslovnih/kongre-
snih prireditev, kot so prodajne razstave, kongresi, konference in sreča-
nja, ki vključujejo upravljanje ter zagotavljanje specializiranih prostorov
in osebja, izraz srečanja pa z dejstvom, da je ključna sestavina katere koli
poslovne prireditve srečanje ljudi, ki je organizirano s pomočjo strokov-
nega organizatorja.
Čeprav UNWTO v omenjenem dokumentu priporoča promocijo iz-
raza industrija srečanj, pa se vendarle uporablja tudi veliko drugih, med
drugim tudi poslovna srečanja (angl. business meetings), in sicer kot splo-
šen izraz za vsa srečanja, kot so konference, kongresi, motivacijska potova-
nja in razstave, pa tudi kot sinonim za kongresni turizem.
Rogers (2008) se sprašuje, ali je takšna raznolikost v resnici posledi-
ca raznovrstnosti kongresnih prireditev ali bolj posledica raznoličnos-
36 ti angleškega jezika. Akademske in strokovne razprave namreč v največ-
ji meri potekajo v angleškem jeziku, pri čemer gre za različnost uporabe
pojmov poglavitnih kongresnih prireditev in s tem povezanih dejavnosti.
Podrobnejši pregled literature namreč pokaže, da gre le v manjšem obse-
gu za dejansko razliko med posameznimi vrstami prireditev, pogosto pa
za različen jezikovni prostor. V ameriškem se tako na primer pogosteje
uporablja izraz »convention«, medtem ko se v angleškem uporablja izraz
»conference« ali »congress«. Na podobne pojmovne izzive posebej opo-
zarja tudi Ladkin (2006), ki trdi, da je v raziskovanju kongresne dejavno-
sti velik izziv pravilno definiranje dejavnosti kot take in uporaba termi-
nologije različnih oblik kongresnih prireditev.
Zaradi neenotne rabe različnih izrazov je pomembno, da na začetku
opredelimo, katero terminologijo bomo v monografiji uporabljali za poi-
menovanje najpogostejših pojmov, s katerimi bomo predstavljali njen te-
oretični in empirični del. Pri tem se opiramo na zgoraj prikazane oprede-
litve in strokovno rabo, ki je običajna v Sloveniji, pri čemer se naslanjamo
na terminologijo, ki jo na svojih uradnih spletnih straneh in publikacijah
uporabljajo strokovne organizacije v slovenski kongresni dejavnosti, kot
na primer Kongresni urad Slovenije in Kongresni urad Ljubljana. V mo-
nografiji bomo uporabljali naslednje izraze (Zidanski 2005; KUS 2008;
Kongresna Ljubljana 2020 2011):
− poslovni turizem kot najširši pojem, ki zajema organizacijo tako
individualnih kot skupinskih poslovnih srečanj, zahteva premik
posameznika ali več posameznikov izven kraja stalnega prebiva-
lišča in koriščenje ustrezne infrastrukture;
− kongresni turizem kot pojem, ki zajema organizacijo kongresnih
dejavnosti v smislu potovanja več oseb izven kraja njihovega stal-
da vključuje organizacijo, promocijo in management poslovnih/kongre-
snih prireditev, kot so prodajne razstave, kongresi, konference in sreča-
nja, ki vključujejo upravljanje ter zagotavljanje specializiranih prostorov
in osebja, izraz srečanja pa z dejstvom, da je ključna sestavina katere koli
poslovne prireditve srečanje ljudi, ki je organizirano s pomočjo strokov-
nega organizatorja.
Čeprav UNWTO v omenjenem dokumentu priporoča promocijo iz-
raza industrija srečanj, pa se vendarle uporablja tudi veliko drugih, med
drugim tudi poslovna srečanja (angl. business meetings), in sicer kot splo-
šen izraz za vsa srečanja, kot so konference, kongresi, motivacijska potova-
nja in razstave, pa tudi kot sinonim za kongresni turizem.
Rogers (2008) se sprašuje, ali je takšna raznolikost v resnici posledi-
ca raznovrstnosti kongresnih prireditev ali bolj posledica raznoličnos-
36 ti angleškega jezika. Akademske in strokovne razprave namreč v največ-
ji meri potekajo v angleškem jeziku, pri čemer gre za različnost uporabe
pojmov poglavitnih kongresnih prireditev in s tem povezanih dejavnosti.
Podrobnejši pregled literature namreč pokaže, da gre le v manjšem obse-
gu za dejansko razliko med posameznimi vrstami prireditev, pogosto pa
za različen jezikovni prostor. V ameriškem se tako na primer pogosteje
uporablja izraz »convention«, medtem ko se v angleškem uporablja izraz
»conference« ali »congress«. Na podobne pojmovne izzive posebej opo-
zarja tudi Ladkin (2006), ki trdi, da je v raziskovanju kongresne dejavno-
sti velik izziv pravilno definiranje dejavnosti kot take in uporaba termi-
nologije različnih oblik kongresnih prireditev.
Zaradi neenotne rabe različnih izrazov je pomembno, da na začetku
opredelimo, katero terminologijo bomo v monografiji uporabljali za poi-
menovanje najpogostejših pojmov, s katerimi bomo predstavljali njen te-
oretični in empirični del. Pri tem se opiramo na zgoraj prikazane oprede-
litve in strokovno rabo, ki je običajna v Sloveniji, pri čemer se naslanjamo
na terminologijo, ki jo na svojih uradnih spletnih straneh in publikacijah
uporabljajo strokovne organizacije v slovenski kongresni dejavnosti, kot
na primer Kongresni urad Slovenije in Kongresni urad Ljubljana. V mo-
nografiji bomo uporabljali naslednje izraze (Zidanski 2005; KUS 2008;
Kongresna Ljubljana 2020 2011):
− poslovni turizem kot najširši pojem, ki zajema organizacijo tako
individualnih kot skupinskih poslovnih srečanj, zahteva premik
posameznika ali več posameznikov izven kraja stalnega prebiva-
lišča in koriščenje ustrezne infrastrukture;
− kongresni turizem kot pojem, ki zajema organizacijo kongresnih
dejavnosti v smislu potovanja več oseb izven kraja njihovega stal-
