Page 37 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 37
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 37
nega prebivanja z namenom medsebojnega srečanja zaradi izme-
njave znanja, informacij in ki v času potovanja koristijo kongre-
sno, turistično in splošno infrastrukturo;
− kongresna dejavnost kot pojem, ki ga povezujemo predvsem z or-
ganizacijo različnih kongresov, konferenc in poslovnih srečanj,
motivacijskih potovanj ter razstav in sejmov ter pomeni organi-
zacijske dejavnosti ponudnikov in naročnikov poslovnih srečanj
ter ustvarjanje ugodnega okolja za izmenjavo znanja, poslovnih
povezav in dogovorov, ki prispeva k rasti ekonomskega in druž-
benega okolja, pri čemer se pomensko prekriva s pojmoma kon-
gresna industrija ali industrija srečanj ter kongresni turizem;
− poslovna srečanja za vse oblike srečanj večjih skupin posamezni-
kov iz poslovnih razlogov; tukaj imamo v mislih ne le konferen-
ce, kongrese, znanstvena srečanja, temveč tudi motivacijska ali
nagradna potovanja, poslovne sestanke, razstave in sejme;
− kongresna/konferenčna prireditev za poimenovanje srečanj, kot so
kongresi, konference, konvencije, znanstveni sestanki, znanstve-
na srečanja, ne glede na njihovo dejansko velikost;
− pod izrazom kongresni ali konferenčni ne bomo razumeli večjih ali
manjših kongresnih srečanj, ampak se ravnamo po splošno uve-
ljavljenem strokovnem izrazju.
Podrobnejši pregled in definiranje različnih vrst kongresnih priredi-
tev navajamo v ločenem podpoglavju.
Na nekatere pomenske razlike bomo opozorili sproti ter v besedi-
lu skrbeli za čim natančnejše izrazoslovje, čeprav tako kot drugi avtorji
(Ladkin 2002; Zidanski 2005, UNWTO 2006; Rogers 2008) opozarja-
mo, da raba ustrezne terminologije ni standardizirana in enotna, zato se
lahko izrazi tudi prekrivajo.
Pregled opredelitev zaključujemo z ugotovitvijo, da poslovni turizem
v njegovem najširšem pomenu razumemo kot potovanje oseb iz poslovnih
razlogov izven kraja njihovega stalnega prebivanja z namenom izmenjave
znanj in informacij ter ustvarjanja novih poslovnih priložnosti, pri čemer
v kongresni turizem prištevamo tiste njegove oblike, ki se jih udeleži več
ljudi naenkrat, njihova organizacija pa zahteva koriščenje specializirane
kongresne ter splošne in turistične infrastrukture ter storitev.
Zgodovina razvoja poslovnega turizma
Potovanja iz poslovnih razlogov segajo daleč v zgodovino človeka. Weber
in Chon (2002, xix) navajata, da je človekova potreba po srečevanju in iz-
nega prebivanja z namenom medsebojnega srečanja zaradi izme-
njave znanja, informacij in ki v času potovanja koristijo kongre-
sno, turistično in splošno infrastrukturo;
− kongresna dejavnost kot pojem, ki ga povezujemo predvsem z or-
ganizacijo različnih kongresov, konferenc in poslovnih srečanj,
motivacijskih potovanj ter razstav in sejmov ter pomeni organi-
zacijske dejavnosti ponudnikov in naročnikov poslovnih srečanj
ter ustvarjanje ugodnega okolja za izmenjavo znanja, poslovnih
povezav in dogovorov, ki prispeva k rasti ekonomskega in druž-
benega okolja, pri čemer se pomensko prekriva s pojmoma kon-
gresna industrija ali industrija srečanj ter kongresni turizem;
− poslovna srečanja za vse oblike srečanj večjih skupin posamezni-
kov iz poslovnih razlogov; tukaj imamo v mislih ne le konferen-
ce, kongrese, znanstvena srečanja, temveč tudi motivacijska ali
nagradna potovanja, poslovne sestanke, razstave in sejme;
− kongresna/konferenčna prireditev za poimenovanje srečanj, kot so
kongresi, konference, konvencije, znanstveni sestanki, znanstve-
na srečanja, ne glede na njihovo dejansko velikost;
− pod izrazom kongresni ali konferenčni ne bomo razumeli večjih ali
manjših kongresnih srečanj, ampak se ravnamo po splošno uve-
ljavljenem strokovnem izrazju.
Podrobnejši pregled in definiranje različnih vrst kongresnih priredi-
tev navajamo v ločenem podpoglavju.
Na nekatere pomenske razlike bomo opozorili sproti ter v besedi-
lu skrbeli za čim natančnejše izrazoslovje, čeprav tako kot drugi avtorji
(Ladkin 2002; Zidanski 2005, UNWTO 2006; Rogers 2008) opozarja-
mo, da raba ustrezne terminologije ni standardizirana in enotna, zato se
lahko izrazi tudi prekrivajo.
Pregled opredelitev zaključujemo z ugotovitvijo, da poslovni turizem
v njegovem najširšem pomenu razumemo kot potovanje oseb iz poslovnih
razlogov izven kraja njihovega stalnega prebivanja z namenom izmenjave
znanj in informacij ter ustvarjanja novih poslovnih priložnosti, pri čemer
v kongresni turizem prištevamo tiste njegove oblike, ki se jih udeleži več
ljudi naenkrat, njihova organizacija pa zahteva koriščenje specializirane
kongresne ter splošne in turistične infrastrukture ter storitev.
Zgodovina razvoja poslovnega turizma
Potovanja iz poslovnih razlogov segajo daleč v zgodovino človeka. Weber
in Chon (2002, xix) navajata, da je človekova potreba po srečevanju in iz-
