Page 70 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 70
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
nega srečanja. V literaturi je zato koncept kongresne destinacije najpogo-
steje omenjen kot prostor, ki deluje kot gostiteljska destinacija za organi-
zacijo kongresov (Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Swarbrooke
in Horner 2001; Rogers 2008), razprave (Davidson in Rogers 2006, 208;
Rogers 2008, 130; Bernini 2009, 880) pa destinacijo omenjajo kot preplet
različnih atributov, dejavnikov, zanimivosti, storitev in deležnikov na
točno določenem prostoru oziroma lokaciji.6 Kongresno destinacijo gre
v tem primeru najprej razumeti kot stičišče ponudbe in povpraševanja.
Kongresno ponudbo tako sestavlja obsežen niz raznovrstnih storitev ob
ustrezni infrastrukturni podpori ter spremstvu različnih zanimivosti in
jo v primeru kongresnega turizma ločujemo na splošno in specializira-
no kongresno ponudbo. Kot trdita Swarbrooke in Horner (2001), je prav
slednja njena nujna sestavina, ki jo sestavljajo:
70 − primerno prizorišče za kongres, konferenco,
− zadostno število nastanitev (hotelskih sob),
− zanimivosti za izvedbo spremljevalnega programa konference,
− primerna dostopnost destinacije,
− učinkovit sistem prevozov znotraj destinacije,
− sprejemljiva stopnja varnosti destinacije.
Specializirano kongresno ponudbo na destinaciji sestavljajo proizvo-
di in storitve, ki so namenjeni izključno potrebam organizacije poslovnih
srečanj, vanjo pa v prvi vrsti spada prizorišče kot osnovna, temeljna sto-
ritev kongresne destinacije. Za prizorišča smo v poglavju o ponudbi na
kongresnem trgu ugotovili, da so različna. Najpogosteje se kot prizorišče
uporabljata kongresni hotel ali kongresni center, ki veljata za najbolj spe-
cializirano obliko storitve na kongresni destinaciji. Prizorišča se nadalje
najbolj razlikujejo po tem, ali je možna nastanitev kongresnih udeležen-
cev neposredno na prizorišču ali ne. Če ta ni možna, je za obstoj kongres-
ne destinacije nujna ponudba zadostnega števila nastanitev izven prizori-
šča, običajno hotelskih sob, čeprav ni nujno, da so nastanitvene storitve
vezane izključno na hotelsko ponudbo. Podporo specializiranim storit-
vam na kongresni destinaciji nudijo podporne storitve, ki spremljajo iz-
vedbo osnovnih storitev. Pogosto gre pri tem za ponudbo tehničnih sto-
ritev (telekomunikacijske storitve, prevajanje, tiskanje, avdiovizualne
storitve, organizacija posebnih dogodkov, mediji in podobno) ter oseb-
nih storitev (gostinske storitve, kulturne storitve, zabava in podobno).
6 Iz obravnave namenoma izključujemo virtualne konference, pri katerih ima fizični prostor v obli-
ki prizorišča, lokacije in destinacije drugačen pomen.
nega srečanja. V literaturi je zato koncept kongresne destinacije najpogo-
steje omenjen kot prostor, ki deluje kot gostiteljska destinacija za organi-
zacijo kongresov (Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Swarbrooke
in Horner 2001; Rogers 2008), razprave (Davidson in Rogers 2006, 208;
Rogers 2008, 130; Bernini 2009, 880) pa destinacijo omenjajo kot preplet
različnih atributov, dejavnikov, zanimivosti, storitev in deležnikov na
točno določenem prostoru oziroma lokaciji.6 Kongresno destinacijo gre
v tem primeru najprej razumeti kot stičišče ponudbe in povpraševanja.
Kongresno ponudbo tako sestavlja obsežen niz raznovrstnih storitev ob
ustrezni infrastrukturni podpori ter spremstvu različnih zanimivosti in
jo v primeru kongresnega turizma ločujemo na splošno in specializira-
no kongresno ponudbo. Kot trdita Swarbrooke in Horner (2001), je prav
slednja njena nujna sestavina, ki jo sestavljajo:
70 − primerno prizorišče za kongres, konferenco,
− zadostno število nastanitev (hotelskih sob),
− zanimivosti za izvedbo spremljevalnega programa konference,
− primerna dostopnost destinacije,
− učinkovit sistem prevozov znotraj destinacije,
− sprejemljiva stopnja varnosti destinacije.
Specializirano kongresno ponudbo na destinaciji sestavljajo proizvo-
di in storitve, ki so namenjeni izključno potrebam organizacije poslovnih
srečanj, vanjo pa v prvi vrsti spada prizorišče kot osnovna, temeljna sto-
ritev kongresne destinacije. Za prizorišča smo v poglavju o ponudbi na
kongresnem trgu ugotovili, da so različna. Najpogosteje se kot prizorišče
uporabljata kongresni hotel ali kongresni center, ki veljata za najbolj spe-
cializirano obliko storitve na kongresni destinaciji. Prizorišča se nadalje
najbolj razlikujejo po tem, ali je možna nastanitev kongresnih udeležen-
cev neposredno na prizorišču ali ne. Če ta ni možna, je za obstoj kongres-
ne destinacije nujna ponudba zadostnega števila nastanitev izven prizori-
šča, običajno hotelskih sob, čeprav ni nujno, da so nastanitvene storitve
vezane izključno na hotelsko ponudbo. Podporo specializiranim storit-
vam na kongresni destinaciji nudijo podporne storitve, ki spremljajo iz-
vedbo osnovnih storitev. Pogosto gre pri tem za ponudbo tehničnih sto-
ritev (telekomunikacijske storitve, prevajanje, tiskanje, avdiovizualne
storitve, organizacija posebnih dogodkov, mediji in podobno) ter oseb-
nih storitev (gostinske storitve, kulturne storitve, zabava in podobno).
6 Iz obravnave namenoma izključujemo virtualne konference, pri katerih ima fizični prostor v obli-
ki prizorišča, lokacije in destinacije drugačen pomen.
