Page 146 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 146
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
predvidenega učitelja glasbe v šentviški gimnaziji ter ga s tem namenom
podobno kot Dolinarja poslal študirat na Dunaj.13
Po zaključenem rednem študiju leta 1924 je tako škof Dolinarja pok-
lical nazaj v domovino v dušno pastirstvo in mu naložil kaplansko delo –
najbrže še nekoliko nejevoljen nad njegovo odločitvijo – bolj na obrobju
škofije. Znova o tem plastično pripoveduje Tomc: »Vemo pa, da se je to [na-
mreč odklonitev gimnazijske profesure] Dolinarju otepalo! Poslali so ga na
razne kraje za kaplana, celo v Stari trg ob Kolpi (ki je, rekel bi, kar Bogu za
hrbtom. Jaz kot Belokranjec nisem bil še nikoli tam, je res preveč od rok).
Tako je Dolinar promoviral šele takrat, ko sem bil že jaz na Dunaju.«14
Dolinar je tako kot kaplan služboval v Starem Trgu na Kolpi, pozne-
je pa še v Borovnici, Tržiču, na Jesenicah in pri svetem Jakobu v Ljubljani.
Za dokončanje študija je škof nato leta 1926 odobril Dolinarju 3 mesece
dopusta, leta 1927 pa nato še 2 meseca za dokončanje disertacije. Junija 1927
je tako obranil pod Adlerjevim mentorstvom doktorsko disertacijo z naslo-
vom Die Behandlung der Kirchentöne bei Palestrina.
Vpliv Adlerja na Dolinarjevo glasbeno-zgodovinsko delo
Leta 1926, torej še pred oddajo in obrambo svoje disertacije, je Dolinar ob-
javil oceno tedaj slovitega zgodovinskega pregleda z naslovom Handbuch
der Musikgeschichte. Z njim je Adler kot urednik povezal 32 strokovnja-
kov za posamezna področja, nato pa delo vsebinsko in slogovno poenotil.
Med številnimi sodelavci razumljivo najdemo številne Adlerjeve dunajske
kolege, ki jih je v času svojega študija spoznal seveda tudi Dolinar, saj gre
za delo, ki je nastajalo prav v času Dolinarjevega študija na Dunaju (Adler
predgovor k prvi izdaji opremi z datumom »april 1924«).
Razumljivo je, da je Adlerjeva glasbeno-zgodovinska šola močno
zaznamovala tudi Dolinarjevo mišljenje. In morda prav ta zapis posredno
jasno kaže, kako se je v svojem razumevanju zgodovinskega razvoja Dolinar
neposredno opiral na Adlerjeva spoznanja. Glasbeni zgodovinar naj išče
notranje vezi med posameznimi dogodki v času:
»Ne mislim podrobno govoriti o tem delu, poudariti hočem le ne-
kaj dejstev. Kdor se je za tovrstna vprašanja zanimal, je ravno pri
13 Zanimivo je, da je pozneje Dolinarjeva sestra, Lojzka Dolinar, gospodinjila pri istem
Matiji Tomcu, ko je župnikoval v Domžalah, kot je razvidno iz ohranjenih Dolinar-
jevih dokumentov v mapi Kronika v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjiž-
nice v Ljubljani.
14 Prav tam.
144
predvidenega učitelja glasbe v šentviški gimnaziji ter ga s tem namenom
podobno kot Dolinarja poslal študirat na Dunaj.13
Po zaključenem rednem študiju leta 1924 je tako škof Dolinarja pok-
lical nazaj v domovino v dušno pastirstvo in mu naložil kaplansko delo –
najbrže še nekoliko nejevoljen nad njegovo odločitvijo – bolj na obrobju
škofije. Znova o tem plastično pripoveduje Tomc: »Vemo pa, da se je to [na-
mreč odklonitev gimnazijske profesure] Dolinarju otepalo! Poslali so ga na
razne kraje za kaplana, celo v Stari trg ob Kolpi (ki je, rekel bi, kar Bogu za
hrbtom. Jaz kot Belokranjec nisem bil še nikoli tam, je res preveč od rok).
Tako je Dolinar promoviral šele takrat, ko sem bil že jaz na Dunaju.«14
Dolinar je tako kot kaplan služboval v Starem Trgu na Kolpi, pozne-
je pa še v Borovnici, Tržiču, na Jesenicah in pri svetem Jakobu v Ljubljani.
Za dokončanje študija je škof nato leta 1926 odobril Dolinarju 3 mesece
dopusta, leta 1927 pa nato še 2 meseca za dokončanje disertacije. Junija 1927
je tako obranil pod Adlerjevim mentorstvom doktorsko disertacijo z naslo-
vom Die Behandlung der Kirchentöne bei Palestrina.
Vpliv Adlerja na Dolinarjevo glasbeno-zgodovinsko delo
Leta 1926, torej še pred oddajo in obrambo svoje disertacije, je Dolinar ob-
javil oceno tedaj slovitega zgodovinskega pregleda z naslovom Handbuch
der Musikgeschichte. Z njim je Adler kot urednik povezal 32 strokovnja-
kov za posamezna področja, nato pa delo vsebinsko in slogovno poenotil.
Med številnimi sodelavci razumljivo najdemo številne Adlerjeve dunajske
kolege, ki jih je v času svojega študija spoznal seveda tudi Dolinar, saj gre
za delo, ki je nastajalo prav v času Dolinarjevega študija na Dunaju (Adler
predgovor k prvi izdaji opremi z datumom »april 1924«).
Razumljivo je, da je Adlerjeva glasbeno-zgodovinska šola močno
zaznamovala tudi Dolinarjevo mišljenje. In morda prav ta zapis posredno
jasno kaže, kako se je v svojem razumevanju zgodovinskega razvoja Dolinar
neposredno opiral na Adlerjeva spoznanja. Glasbeni zgodovinar naj išče
notranje vezi med posameznimi dogodki v času:
»Ne mislim podrobno govoriti o tem delu, poudariti hočem le ne-
kaj dejstev. Kdor se je za tovrstna vprašanja zanimal, je ravno pri
13 Zanimivo je, da je pozneje Dolinarjeva sestra, Lojzka Dolinar, gospodinjila pri istem
Matiji Tomcu, ko je župnikoval v Domžalah, kot je razvidno iz ohranjenih Dolinar-
jevih dokumentov v mapi Kronika v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjiž-
nice v Ljubljani.
14 Prav tam.
144
