Page 263 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 263
idejna in umetniška identiteta mladinskih zborov med obema vojnama
nimi umetnostnimi nazori je kot eden prvih skladateljev svojega časa zaz-
namoval več generacij mladih glasbenikov, ki so komponirali v sodobnem
duhu, tudi v atonalnem slogu, ter se skupaj z njim uveljavljali na festivalih
sodobne glasbe v okviru mednarodnega združenja SIMC (Société interna-
tionale de musique contemporaine). Prvi slovenski avantgardizem je do-
segel vrhunec z revijo Tank (1927), katere pisci so o razvoju nove umetno-
sti razpravljali tudi v znani umetnostni reviji Der Sturm, ki je leta 1929 v
posebni številki objavila dejavnost avantgardnega, t. i. Novega odra Ferda
D elaka, komentar h konstruktivistični razstavi slikarja Avgusta Černigoja
in h glasbenemu opusu Marija Kogoja, sicer pretirano označenega za pred-
stavnika atonalne glasbe.10 Med večje dosežke, ki so bili plod evropskih no-
vih gibanj, smemo šteti tudi nekatere poustvaritve ljubljanske Opere pod
vodstvom Mirka Poliča, ki je poleg Kogojevih Črnih mask (1929) izvedla
nekaj zares aktualnih del širšega evropskega prostora, kot so bile Zaljub
ljen v tri oranže (1927) Sergeja Prokofjeva, Oedipus Rex (1928) Igorja Stra-
vinskega in ne nazadnje Ernsta Křeneka Johnny spielt auf (nastala 1927, v
Ljubljani 1928). Nujnosti pretoka sodobnejših idej v slovensko ustvarjalnost
in poustvarjalnost se je začel zavedati tudi odbor Glasbene matice, ki je,
ne brez turbulentnih dogovarjanj, podprl predlog Emila Adamiča o izda-
janju sodobne glasbene revije Nova muzika. Njeno idejno usmeritev in vi-
zijo k »novemu« so v uvodu prve številke leta 1928 predstavili tako urednik
Adamič kot umetnostni ideolog Vurnik ter Osterc, ki je na tem mestu za-
pisal svoj umetniški manifest in ga zaokrožil z motom: »Delajmo in študi-
rajmo brez počitka, da nas čas ne prehiti!« 11 Nova muzika je ne meneč se za
kritike uresničila marsikaj od zastavljenega, spodbujala je dela v slogu ak-
tualnih evropskih gibanj, objavila vrsto novih skladb mlajših in najmlajših
slovenskih skladateljev, pa tudi dela hrvaških, srbskih, čeških, poljskih in
nekaterih drugih avtorjev, ter vseskozi sledila svojim ciljem – predstavlja-
ti sodobnejše kompozicijske prijeme. Med kompozicijsko najradikalnejši-
mi objavami so bila dela čeških skladateljev (Otakar Ostrčil, Rudolf Karel,
Jaroslav Křička, K arel Boleslav Jirák, Alois Hába idr.), med slovenskimi pa
Slavka Osterca, Demetrija Žebreta in Srečka Koporca. Žebre je predstavnik
praške mojstrske šole Josefa Suka in Aloisa Hábe ter eden ključnih moder-
nistov slovenskega prostora svojega časa, Koporc pa je bil dunajski študent
Schönbergovega učenca Egona Lustgartna. Adamič je revijo uspešno distri-
10 Ervin Dolenc, »Avantgarda v umetnosti – konstruktivizem«, Slovenska kronika XX.
stoletja (Ljubljana: Nova revija…), 307.
11 Slavko Osterc, »Glavne struje sodobne glasbe in njih eksistenčna upravičenost«,
Nova muzika 1, 1 (1928): 1–2.
261
nimi umetnostnimi nazori je kot eden prvih skladateljev svojega časa zaz-
namoval več generacij mladih glasbenikov, ki so komponirali v sodobnem
duhu, tudi v atonalnem slogu, ter se skupaj z njim uveljavljali na festivalih
sodobne glasbe v okviru mednarodnega združenja SIMC (Société interna-
tionale de musique contemporaine). Prvi slovenski avantgardizem je do-
segel vrhunec z revijo Tank (1927), katere pisci so o razvoju nove umetno-
sti razpravljali tudi v znani umetnostni reviji Der Sturm, ki je leta 1929 v
posebni številki objavila dejavnost avantgardnega, t. i. Novega odra Ferda
D elaka, komentar h konstruktivistični razstavi slikarja Avgusta Černigoja
in h glasbenemu opusu Marija Kogoja, sicer pretirano označenega za pred-
stavnika atonalne glasbe.10 Med večje dosežke, ki so bili plod evropskih no-
vih gibanj, smemo šteti tudi nekatere poustvaritve ljubljanske Opere pod
vodstvom Mirka Poliča, ki je poleg Kogojevih Črnih mask (1929) izvedla
nekaj zares aktualnih del širšega evropskega prostora, kot so bile Zaljub
ljen v tri oranže (1927) Sergeja Prokofjeva, Oedipus Rex (1928) Igorja Stra-
vinskega in ne nazadnje Ernsta Křeneka Johnny spielt auf (nastala 1927, v
Ljubljani 1928). Nujnosti pretoka sodobnejših idej v slovensko ustvarjalnost
in poustvarjalnost se je začel zavedati tudi odbor Glasbene matice, ki je,
ne brez turbulentnih dogovarjanj, podprl predlog Emila Adamiča o izda-
janju sodobne glasbene revije Nova muzika. Njeno idejno usmeritev in vi-
zijo k »novemu« so v uvodu prve številke leta 1928 predstavili tako urednik
Adamič kot umetnostni ideolog Vurnik ter Osterc, ki je na tem mestu za-
pisal svoj umetniški manifest in ga zaokrožil z motom: »Delajmo in študi-
rajmo brez počitka, da nas čas ne prehiti!« 11 Nova muzika je ne meneč se za
kritike uresničila marsikaj od zastavljenega, spodbujala je dela v slogu ak-
tualnih evropskih gibanj, objavila vrsto novih skladb mlajših in najmlajših
slovenskih skladateljev, pa tudi dela hrvaških, srbskih, čeških, poljskih in
nekaterih drugih avtorjev, ter vseskozi sledila svojim ciljem – predstavlja-
ti sodobnejše kompozicijske prijeme. Med kompozicijsko najradikalnejši-
mi objavami so bila dela čeških skladateljev (Otakar Ostrčil, Rudolf Karel,
Jaroslav Křička, K arel Boleslav Jirák, Alois Hába idr.), med slovenskimi pa
Slavka Osterca, Demetrija Žebreta in Srečka Koporca. Žebre je predstavnik
praške mojstrske šole Josefa Suka in Aloisa Hábe ter eden ključnih moder-
nistov slovenskega prostora svojega časa, Koporc pa je bil dunajski študent
Schönbergovega učenca Egona Lustgartna. Adamič je revijo uspešno distri-
10 Ervin Dolenc, »Avantgarda v umetnosti – konstruktivizem«, Slovenska kronika XX.
stoletja (Ljubljana: Nova revija…), 307.
11 Slavko Osterc, »Glavne struje sodobne glasbe in njih eksistenčna upravičenost«,
Nova muzika 1, 1 (1928): 1–2.
261
