Page 264 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 264
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
buiral v nemške, češke in druge slovanske glasbene kroge, s čimer je uresni-
čeval idejo razširjanja mlade slovenske glasbe. Kljub aktualnosti, pretoku
idej in dobri uredniški politiki revija zaradi nasprotovanj tradiciji zaveza-
nih slovenskih krogov ni obstala in je po dveh letih prenehala izhajati.12 S
tem so bile prekinjene nadvse pomembne ustvarjalne spodbude mladim
skladateljem, ki jim je Nova muzika nudila oporo ter omogočala predstavi-
tev v domačih in tujih glasbenih krogih. V naslednjih dveh desetletjih slo-
venska glasbena scena ni zmogla ustvariti podobno pomembne revije, ki bi
zastopala širok spekter sodobne glasbene ustvarjalnosti.
Kljub številnim oviram, ki so v obravnavanem času vplivale na kul-
turno raven slovenske umetnosti, so v danih razmerah nastajali posamezni
zbori, ki so presegli slovensko povprečje in se močno približali idealom raz-
vitejših evropskih sredin. Odrasle in mladinske zbore je k »novemu« spod-
budil že omenjeni Pevski zbor slovenskih učiteljev, ki je imel odlične vzo-
re. To je bil izjemno odmeven, že pred prvo svetovno vojno mednarodno
uveljavljen moški zbor Pevske zveze moravskih učiteljev, ki je deloval pod
vodstvom Ferdinanda Vacha in se proslavil z odlično pevsko tehniko in iz-
bornim programom. Decembra leta 1907 je nastopil v Ljubljani in Trstu ter
vzbudil posnemanja vredno občudovanje.13 Njegov nastop je med slovenski-
mi učitelji in zborovodji odmeval več let in bil ponovno v ospredju leta 1922,
ko je isti dirigent v Ljubljani nastopil z ženskim zborom društva, ki je veljal
za edinstvenega. Pisec poročila o tem koncertu Josip Michl, po rodu Čeh, si-
cer pa vpliven učitelj goriškega učiteljišča, je zapisal, da sta oba zbora epo-
halna ter da je dirigent Vach rešitelj češke zborovske glasbe, ki je na začetku
20. stoletja ob sicer velikem vzponu instrumentalne glasbe stagnirala. Ferdi-
nand Vach, prej neznani učitelj petja na učiteljišču, je v okviru zveze učitelj-
skih društev zbral nekdanje učence in sestavil zbor visoko motiviranih pev-
cev, s katerimi je ob trdem delu kmalu dosegel odlično pevsko tehniko in
zmožnost umetniškega poustvarjanja. Pevci so na vaje prihajali iz različnih
krajev, pripravljeni na skupno delo. Zbor je kmalu dosegel zavidljive uspe-
he in mednarodno priznanje ter postal vzor drugim češkim zborovodjem
in zborom. Število zborov je skokovito naraščalo, kvaliteta je bila vse višja.
Ob tem Michl poudarja, da so češki skladatelji ob poslušanju obeh Vachovih
zborov, njunem ubranem, intonančno čistem in umetniško prepričljivem
petju začeli množično ustvarjati nove skladbe ter tako poskrbeli za ponov-
12 Darja Koter, »Glasbena revija Nova muzika – Adamič kot urednik«, Adamičev
zbornik (2004): 63–75.
13 Stanko Premrl, »Koncerti moravskih učiteljev«, Dom in svet 21, 3 (1908): 140.
262
buiral v nemške, češke in druge slovanske glasbene kroge, s čimer je uresni-
čeval idejo razširjanja mlade slovenske glasbe. Kljub aktualnosti, pretoku
idej in dobri uredniški politiki revija zaradi nasprotovanj tradiciji zaveza-
nih slovenskih krogov ni obstala in je po dveh letih prenehala izhajati.12 S
tem so bile prekinjene nadvse pomembne ustvarjalne spodbude mladim
skladateljem, ki jim je Nova muzika nudila oporo ter omogočala predstavi-
tev v domačih in tujih glasbenih krogih. V naslednjih dveh desetletjih slo-
venska glasbena scena ni zmogla ustvariti podobno pomembne revije, ki bi
zastopala širok spekter sodobne glasbene ustvarjalnosti.
Kljub številnim oviram, ki so v obravnavanem času vplivale na kul-
turno raven slovenske umetnosti, so v danih razmerah nastajali posamezni
zbori, ki so presegli slovensko povprečje in se močno približali idealom raz-
vitejših evropskih sredin. Odrasle in mladinske zbore je k »novemu« spod-
budil že omenjeni Pevski zbor slovenskih učiteljev, ki je imel odlične vzo-
re. To je bil izjemno odmeven, že pred prvo svetovno vojno mednarodno
uveljavljen moški zbor Pevske zveze moravskih učiteljev, ki je deloval pod
vodstvom Ferdinanda Vacha in se proslavil z odlično pevsko tehniko in iz-
bornim programom. Decembra leta 1907 je nastopil v Ljubljani in Trstu ter
vzbudil posnemanja vredno občudovanje.13 Njegov nastop je med slovenski-
mi učitelji in zborovodji odmeval več let in bil ponovno v ospredju leta 1922,
ko je isti dirigent v Ljubljani nastopil z ženskim zborom društva, ki je veljal
za edinstvenega. Pisec poročila o tem koncertu Josip Michl, po rodu Čeh, si-
cer pa vpliven učitelj goriškega učiteljišča, je zapisal, da sta oba zbora epo-
halna ter da je dirigent Vach rešitelj češke zborovske glasbe, ki je na začetku
20. stoletja ob sicer velikem vzponu instrumentalne glasbe stagnirala. Ferdi-
nand Vach, prej neznani učitelj petja na učiteljišču, je v okviru zveze učitelj-
skih društev zbral nekdanje učence in sestavil zbor visoko motiviranih pev-
cev, s katerimi je ob trdem delu kmalu dosegel odlično pevsko tehniko in
zmožnost umetniškega poustvarjanja. Pevci so na vaje prihajali iz različnih
krajev, pripravljeni na skupno delo. Zbor je kmalu dosegel zavidljive uspe-
he in mednarodno priznanje ter postal vzor drugim češkim zborovodjem
in zborom. Število zborov je skokovito naraščalo, kvaliteta je bila vse višja.
Ob tem Michl poudarja, da so češki skladatelji ob poslušanju obeh Vachovih
zborov, njunem ubranem, intonančno čistem in umetniško prepričljivem
petju začeli množično ustvarjati nove skladbe ter tako poskrbeli za ponov-
12 Darja Koter, »Glasbena revija Nova muzika – Adamič kot urednik«, Adamičev
zbornik (2004): 63–75.
13 Stanko Premrl, »Koncerti moravskih učiteljev«, Dom in svet 21, 3 (1908): 140.
262
