Page 265 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 265
idejna in umetniška identiteta mladinskih zborov med obema vojnama
ni vzpon zborovske literature in njeno kompozicijsko posodobitev.14 Uspeh
Vachovih zborov je močno odmeval med slovenskimi učitelji, zborovodji in
skladatelji, zato ne čudi, da so ga želeli posnemati. V tem duhu je leta 1920 v
okviru Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev nastal Pevski zbor tržaške-
ga učiteljskega društva pod vodstvom Srečka Kumarja. Kot pravi Karol Pa-
hor, je idejo o tovrstnem zboru že pred prvo svetovno vojno na Tržaškem
razširjal Emil Adamič,15 Ivan Grbec pa poudari, da se je porodila v času, ko
so moravski učitelji nastopali »po naših krajih«,16 kar je bilo prvič leta 1907.
Adamiča in Kumarja štejemo za najvplivnejša moža v procesih izo-
braževanja slovenskih zborovodij med obema vojnama ter ju poznamo kot
zaslužna za nastanek novih, predvsem mladinskih zborov ter umetniško
vredne, kompozicijsko raznolike, vendar modernistične literature zanje.
Ideje o zborovski literaturi in izvajalski praksi, ki naj presežejo narodnobu-
diteljske težnje in stremijo k sodobnim umetniškim stvaritvam, sta negova-
la oba, kar ju je zbližalo že v njunem tržaškem obdobju pred prvo svetovno
vojno. Emil Adamič (1877–1936), od mladih let predan učitelj in zborovod-
ja ter mentor številnim zborom, se je z aktualnim glasbenim dogajanjem in
novostmi seznanjal na zborovskih, glasbenopedagoških in skladateljskih
strokovnih srečanjih in kongresih na Dunaju, v Nemčiji, na Češkem, v Bol-
gariji in drugod.17 Čeprav je bil kot skladatelj otroških in mladinskih zborov
najbolj predan priredbam ljudskih pesmi, se je posebno od 20. let posve-
til razvoju mladinske literature ter ji vdihnil sodobnejši vsebinski in kom-
pozicijski pečat.18 Srečko Kumar (1888–1954), najprej učitelj, nato pa kot pi-
anist diplomant tržaškega konservatorija, je že v dijaških letih vodil zbor
koprskega učiteljišča in nato pevce društva Zarja v Rojanu, s katerimi se je
dokončno zapisal zborovstvu. Nase je opozoril kot zborovodja sodobnega
repertoarja, kar je bila v slovenskem narodnozavednem okolju redkost. Kot
pravi sam, ga je za sodobno glasbo še pred vojno navdušil učitelj Josef Mi-
chl kot pevovodja zbora Glasbene matice v Gorici, ki je med prvimi izva-
jal dela takrat mladega Antona Lajovca.19 Kumar se je aktualnih glasbenih
14 Josip Michl, »Iz koncertne dvorane«, Ljubljanski zvon 43, 1 (1923): 60–61.
15 Jože Zorn, »Učiteljski pevski zbori v ogledalih učiteljskih listov«, Petdeset let Učitelj-
skega pevskega zbora (Ljubljana: UPZ Emil Adamič, 1975), 10.
16 Zorn, »Učiteljski pevski zbori v ogledalih učiteljskih listov«, 11.
17 Darja Koter, »Emil Adamič«, Novi Slovenski biografski leksikon, obiskano 22. avgusta
2017, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi123724/.
18 Prav tam.
19 Albert Širok, »Srečko Kumar«, Petdeset let Učiteljskega pevskega zbora (Ljubljana:
UPZ Emil Adamič, 1975), 29.
263
ni vzpon zborovske literature in njeno kompozicijsko posodobitev.14 Uspeh
Vachovih zborov je močno odmeval med slovenskimi učitelji, zborovodji in
skladatelji, zato ne čudi, da so ga želeli posnemati. V tem duhu je leta 1920 v
okviru Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev nastal Pevski zbor tržaške-
ga učiteljskega društva pod vodstvom Srečka Kumarja. Kot pravi Karol Pa-
hor, je idejo o tovrstnem zboru že pred prvo svetovno vojno na Tržaškem
razširjal Emil Adamič,15 Ivan Grbec pa poudari, da se je porodila v času, ko
so moravski učitelji nastopali »po naših krajih«,16 kar je bilo prvič leta 1907.
Adamiča in Kumarja štejemo za najvplivnejša moža v procesih izo-
braževanja slovenskih zborovodij med obema vojnama ter ju poznamo kot
zaslužna za nastanek novih, predvsem mladinskih zborov ter umetniško
vredne, kompozicijsko raznolike, vendar modernistične literature zanje.
Ideje o zborovski literaturi in izvajalski praksi, ki naj presežejo narodnobu-
diteljske težnje in stremijo k sodobnim umetniškim stvaritvam, sta negova-
la oba, kar ju je zbližalo že v njunem tržaškem obdobju pred prvo svetovno
vojno. Emil Adamič (1877–1936), od mladih let predan učitelj in zborovod-
ja ter mentor številnim zborom, se je z aktualnim glasbenim dogajanjem in
novostmi seznanjal na zborovskih, glasbenopedagoških in skladateljskih
strokovnih srečanjih in kongresih na Dunaju, v Nemčiji, na Češkem, v Bol-
gariji in drugod.17 Čeprav je bil kot skladatelj otroških in mladinskih zborov
najbolj predan priredbam ljudskih pesmi, se je posebno od 20. let posve-
til razvoju mladinske literature ter ji vdihnil sodobnejši vsebinski in kom-
pozicijski pečat.18 Srečko Kumar (1888–1954), najprej učitelj, nato pa kot pi-
anist diplomant tržaškega konservatorija, je že v dijaških letih vodil zbor
koprskega učiteljišča in nato pevce društva Zarja v Rojanu, s katerimi se je
dokončno zapisal zborovstvu. Nase je opozoril kot zborovodja sodobnega
repertoarja, kar je bila v slovenskem narodnozavednem okolju redkost. Kot
pravi sam, ga je za sodobno glasbo še pred vojno navdušil učitelj Josef Mi-
chl kot pevovodja zbora Glasbene matice v Gorici, ki je med prvimi izva-
jal dela takrat mladega Antona Lajovca.19 Kumar se je aktualnih glasbenih
14 Josip Michl, »Iz koncertne dvorane«, Ljubljanski zvon 43, 1 (1923): 60–61.
15 Jože Zorn, »Učiteljski pevski zbori v ogledalih učiteljskih listov«, Petdeset let Učitelj-
skega pevskega zbora (Ljubljana: UPZ Emil Adamič, 1975), 10.
16 Zorn, »Učiteljski pevski zbori v ogledalih učiteljskih listov«, 11.
17 Darja Koter, »Emil Adamič«, Novi Slovenski biografski leksikon, obiskano 22. avgusta
2017, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi123724/.
18 Prav tam.
19 Albert Širok, »Srečko Kumar«, Petdeset let Učiteljskega pevskega zbora (Ljubljana:
UPZ Emil Adamič, 1975), 29.
263
