Page 320 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 320
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
ga Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji = Le tradizioni popolari degli sloveni
in Italia,4 sad desetletnega raziskovanja in Merkujev najpomembnejši dop-
rinos na področju etnomuzikologije, v dvanajstem zvezku Muzikološkega
zbornika pa je izšel članek,5 v katerem je Pavle Merkù na podlagi uradnih
listin orisal tragično otroštvo skladatelja Marija Kogoja v Trstu. Tako ljud-
ska pesem kot poglobljeno raziskovanje obdobja, v katerem je Marij oz. Julij
Kogoj živel in ustvarjal, sta korenito vplivala na Merkujev glasbeni razvoj.
Oba vpliva lahko zasledimo tudi v Kačjem pastirju. Poskusi komponiranja
glasbeno-scenskega dela in glasbeno dozorevanje so namreč potekali vzpo-
redno: že decembra 1953 se je Primož Ramovš pohvalno izrazil glede Mer-
kujeve želje, da bi se lotil opere.6 Vendar je do julija 1976, ko je Merkù pote-
gnil zadnjo taktnico na partituri Kačjega pastirja, vodila dolga pot, polna
dvomov in zavrženih načrtov, a tudi novih ugotovitev, ki so pripomogle
k premišljenemu oblikovanju osebnega glasbenega sloga.7 Opera ima tako
ekspresionistični okvir, v katerega je skladatelj vpletel glasbene izkušnje iz
svojega zgodnjega neoklasicističnega obdobja in kasnejših raziskav na po-
dročju ljudske glasbe. V njej ne prepoznamo samo glasbenih vplivov: dej-
stvo, da se opera lahko izvaja tako v slovenščini kot v italijanščini, nam
še posebej Albana Berga, se je Pavle Merkù proglašal za »zapoznelega ekspresionis-
ta« (Merkù, Poslušam, 29) ali »neoekspresionista« (Merkù, Catalogo, 6). Kasneje je
svoj slog oplajal z značilnostmi ljudske glasbe, ki jo je pobliže spoznal med sneman-
jem, zapisovanjem in preučevanjem slovenskega ljudskega izročila v Italiji med le-
toma 1965 in 1974. Prim. Pavle Merkù, »Autobiografia« ([Trst: P. Merkù, 2012]), 36;
Merkù, Catalogo, 5–7; Pavle Merkù, »Dodekafonija (Vprašanja o govorici in o obliki
v sodobni glasni)«, Naša sodobnost 9, št. 10 (1961): 865–876; Pavle Merkù, Ljudsko
izročilo Slovencev v Italiji: Zbrano v letih 1965–1974 = Le tradizioni popolari degli slo-
veni in Italia: Raccolte negli anni 1965–1974, 2. izd., P. 483E (Udine: Pizzicato Edizi-
oni Musicali, 2004), 5–13; Merkù, Poslušam, 27–32, 49–52; Pavle Merkù, pismo Pri-
možu Ramovšu, 26. jul. 1958, v Ramovš, »Kronika«.
4 Pavle Merkù, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji: Zbrano v letih 1965–1974 = Le tradi-
zioni popolari degli sloveni in Italia: Raccolte negli anni 1965–1974 (Trst: Založništvo
tržaškega tiska, 1976).
5 Pavle Merkù, »Identiteta in otroštvo Marija Kogoja«, Muzikološki zbornik 12 (1976):
50–66.
6 Prim. Primož Ramovš, pismo Pavletu Merkuju, 21. dec. 1953, v Ramovš, »Kronika«.
7 Glede Merkujevih opernih poskusov pred Kačjim pastirjem, gl. Miroslav Košuta,
»Kačji pastir«, Dan 52 (1976): 11; Merkù, »Autobiografia«, 39; Pavle Merkù, pismo
Petru Liparju, 1. nov. 1976, v Pavle Merkù, »Kronika: Korespondenca: Pisma« (NUK,
Glasbena zbirka, Ljubljana); Merkujeva in Ramovševa korespondenca med 25. mar-
cem 1955 in 23. aprilom 1957 oz. med 26. februarjem 1973 in 24. majem 1974 v Ra-
movš, »Kronika«; [Giorgio Cesare], »la libellula di mercù«, Il Meridiano di Trieste,
18. mar. 1976: 8; Sodobna slovenska operna ustvarjalnost, zbornik referatov simpozi-
ja, 26., 27. november 1985 (Maribor: Opera in balet SNG, [1986]), 33.
318
ga Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji = Le tradizioni popolari degli sloveni
in Italia,4 sad desetletnega raziskovanja in Merkujev najpomembnejši dop-
rinos na področju etnomuzikologije, v dvanajstem zvezku Muzikološkega
zbornika pa je izšel članek,5 v katerem je Pavle Merkù na podlagi uradnih
listin orisal tragično otroštvo skladatelja Marija Kogoja v Trstu. Tako ljud-
ska pesem kot poglobljeno raziskovanje obdobja, v katerem je Marij oz. Julij
Kogoj živel in ustvarjal, sta korenito vplivala na Merkujev glasbeni razvoj.
Oba vpliva lahko zasledimo tudi v Kačjem pastirju. Poskusi komponiranja
glasbeno-scenskega dela in glasbeno dozorevanje so namreč potekali vzpo-
redno: že decembra 1953 se je Primož Ramovš pohvalno izrazil glede Mer-
kujeve želje, da bi se lotil opere.6 Vendar je do julija 1976, ko je Merkù pote-
gnil zadnjo taktnico na partituri Kačjega pastirja, vodila dolga pot, polna
dvomov in zavrženih načrtov, a tudi novih ugotovitev, ki so pripomogle
k premišljenemu oblikovanju osebnega glasbenega sloga.7 Opera ima tako
ekspresionistični okvir, v katerega je skladatelj vpletel glasbene izkušnje iz
svojega zgodnjega neoklasicističnega obdobja in kasnejših raziskav na po-
dročju ljudske glasbe. V njej ne prepoznamo samo glasbenih vplivov: dej-
stvo, da se opera lahko izvaja tako v slovenščini kot v italijanščini, nam
še posebej Albana Berga, se je Pavle Merkù proglašal za »zapoznelega ekspresionis-
ta« (Merkù, Poslušam, 29) ali »neoekspresionista« (Merkù, Catalogo, 6). Kasneje je
svoj slog oplajal z značilnostmi ljudske glasbe, ki jo je pobliže spoznal med sneman-
jem, zapisovanjem in preučevanjem slovenskega ljudskega izročila v Italiji med le-
toma 1965 in 1974. Prim. Pavle Merkù, »Autobiografia« ([Trst: P. Merkù, 2012]), 36;
Merkù, Catalogo, 5–7; Pavle Merkù, »Dodekafonija (Vprašanja o govorici in o obliki
v sodobni glasni)«, Naša sodobnost 9, št. 10 (1961): 865–876; Pavle Merkù, Ljudsko
izročilo Slovencev v Italiji: Zbrano v letih 1965–1974 = Le tradizioni popolari degli slo-
veni in Italia: Raccolte negli anni 1965–1974, 2. izd., P. 483E (Udine: Pizzicato Edizi-
oni Musicali, 2004), 5–13; Merkù, Poslušam, 27–32, 49–52; Pavle Merkù, pismo Pri-
možu Ramovšu, 26. jul. 1958, v Ramovš, »Kronika«.
4 Pavle Merkù, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji: Zbrano v letih 1965–1974 = Le tradi-
zioni popolari degli sloveni in Italia: Raccolte negli anni 1965–1974 (Trst: Založništvo
tržaškega tiska, 1976).
5 Pavle Merkù, »Identiteta in otroštvo Marija Kogoja«, Muzikološki zbornik 12 (1976):
50–66.
6 Prim. Primož Ramovš, pismo Pavletu Merkuju, 21. dec. 1953, v Ramovš, »Kronika«.
7 Glede Merkujevih opernih poskusov pred Kačjim pastirjem, gl. Miroslav Košuta,
»Kačji pastir«, Dan 52 (1976): 11; Merkù, »Autobiografia«, 39; Pavle Merkù, pismo
Petru Liparju, 1. nov. 1976, v Pavle Merkù, »Kronika: Korespondenca: Pisma« (NUK,
Glasbena zbirka, Ljubljana); Merkujeva in Ramovševa korespondenca med 25. mar-
cem 1955 in 23. aprilom 1957 oz. med 26. februarjem 1973 in 24. majem 1974 v Ra-
movš, »Kronika«; [Giorgio Cesare], »la libellula di mercù«, Il Meridiano di Trieste,
18. mar. 1976: 8; Sodobna slovenska operna ustvarjalnost, zbornik referatov simpozi-
ja, 26., 27. november 1985 (Maribor: Opera in balet SNG, [1986]), 33.
318
