Page 324 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 324
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
izognil, je tvegal shizoidne posledice, kakršnih je poln Trst s svojo
književnostjo vred.«21
Kljub pristopu na slovensko stran pa Merkù ni nikoli pozabil, da je
tudi sam proizvod tiste »mešanice ras« (v ital. »croginolo di razze«),22 o ka-
teri je pisal tržaški pesnik Umberto Saba, ko je opisoval svoje rojstno mes-
to. Skladatelj se je zato v kasnejših letih raje prišteval v tisto tržaško manj-
šino, ki se ne želi odpovedati nobeni komponenti svojega multietničnega
ozadja. Kot se je sam izrazil, »biti mešanec je končno bogastvo, ki ni dano
vsakomur«.23 Po letu 1954, ko je Trst z londonskim sporazumom postal del
Italije, se je posledično odločil, da svoj »utraquismo etnico«24 uveljavi pred-
vsem na kulturnem področju in si je zato nadel vlogo kulturnega posredni-
ka med slovenskim in italijanskim narodom, katerima je po lastnih bese-
dah hkrati pripadal.25
»Manjšinska vprašanja«, kot jih je označila Marjana Mrak, pa so do-
mnevno le nekateri izmed razlogov, ki so privedli do nastanka dvojezične
opere. Nanjo so verjetno v večji meri vplivale že omenjene zunanje okoliš-
čine, ki jih je Merkù sprejel kot ustvarjalni izziv, kajti »obe besedili dajeta
skladatelju kot ustvarjalcu z velikim posluhom za govorico, jezikovno na-
rečje, besedo, vokal – široke možnosti za ritmične in melodične posebno-
sti in različice«.26 Opera je torej dokaz hkratnega pristopa do dveh izrazito
različnih jezikov: italijanščine, Merkujeve materinščine, ki je zanj predsta-
vljala enega izmed najlepših in uravnovešenih jezikov, in slovenščine, ki je
bila po njegovem mnenju suha, trda, zvočno bogata in primerna za refle-
ksivno poezijo.27
21 Merkù, Pajčevina in kruh, 105.
22 Umberto Saba, Tutte le prose, ur. Arrigo Stara, I meridiani (Milano: Arnoldo Mon-
dadori Editore, 2001), 982.
23 Merkù, Pajčevina in kruh, 106.
24 Izraz »etnični utrakvizem« si je Merkù izposodil iz religije, kjer utrakvizem pomeni
obhajanje pod obema podobama. Za označitev svojega multietničnega ozadja ga je
uporabil v intervjuju za časopis Messaggero Veneto iz leta 1994. Prim. Stefania Ami-
sano, »Per i sensi profondi: Scelte poetiche e poetiche musicali in Pavle Merkù«, v
Lungo il Novecento: La musica a Trieste e le interconnessioni tra le arti, Festschrift in
onore del centenario della fondazione del Conservatorio Giuseppe Tartini di Trieste
1903–2003, ur. Maria Girardi (Venezia: Marsilio Editori, 2003), 334; Luciano Moran-
dini, »Quel far musica nella Mitteleuropa«, Messaggero Veneto, 11. febr. 1994: 11.
25 Prim. Merkù, »Autobiografia«, 1–11, 46–49; Merkù, Pajčevina in kruh, 97–136; Mer-
kù, Poslušam, 61–74; N. C., »Appartengo alla minoranza«, 17.
26 Mrak, »Kačji pastir«, 44.
27 Prim. Merkù, »Autobiografia«, 34. Opera Kačji pastir sicer ni edini primer Merku-
jevega skladanja v dveh jezikih. Kljub njegovi izjavi, da ima vsak jezik oz. narečje
322
izognil, je tvegal shizoidne posledice, kakršnih je poln Trst s svojo
književnostjo vred.«21
Kljub pristopu na slovensko stran pa Merkù ni nikoli pozabil, da je
tudi sam proizvod tiste »mešanice ras« (v ital. »croginolo di razze«),22 o ka-
teri je pisal tržaški pesnik Umberto Saba, ko je opisoval svoje rojstno mes-
to. Skladatelj se je zato v kasnejših letih raje prišteval v tisto tržaško manj-
šino, ki se ne želi odpovedati nobeni komponenti svojega multietničnega
ozadja. Kot se je sam izrazil, »biti mešanec je končno bogastvo, ki ni dano
vsakomur«.23 Po letu 1954, ko je Trst z londonskim sporazumom postal del
Italije, se je posledično odločil, da svoj »utraquismo etnico«24 uveljavi pred-
vsem na kulturnem področju in si je zato nadel vlogo kulturnega posredni-
ka med slovenskim in italijanskim narodom, katerima je po lastnih bese-
dah hkrati pripadal.25
»Manjšinska vprašanja«, kot jih je označila Marjana Mrak, pa so do-
mnevno le nekateri izmed razlogov, ki so privedli do nastanka dvojezične
opere. Nanjo so verjetno v večji meri vplivale že omenjene zunanje okoliš-
čine, ki jih je Merkù sprejel kot ustvarjalni izziv, kajti »obe besedili dajeta
skladatelju kot ustvarjalcu z velikim posluhom za govorico, jezikovno na-
rečje, besedo, vokal – široke možnosti za ritmične in melodične posebno-
sti in različice«.26 Opera je torej dokaz hkratnega pristopa do dveh izrazito
različnih jezikov: italijanščine, Merkujeve materinščine, ki je zanj predsta-
vljala enega izmed najlepših in uravnovešenih jezikov, in slovenščine, ki je
bila po njegovem mnenju suha, trda, zvočno bogata in primerna za refle-
ksivno poezijo.27
21 Merkù, Pajčevina in kruh, 105.
22 Umberto Saba, Tutte le prose, ur. Arrigo Stara, I meridiani (Milano: Arnoldo Mon-
dadori Editore, 2001), 982.
23 Merkù, Pajčevina in kruh, 106.
24 Izraz »etnični utrakvizem« si je Merkù izposodil iz religije, kjer utrakvizem pomeni
obhajanje pod obema podobama. Za označitev svojega multietničnega ozadja ga je
uporabil v intervjuju za časopis Messaggero Veneto iz leta 1994. Prim. Stefania Ami-
sano, »Per i sensi profondi: Scelte poetiche e poetiche musicali in Pavle Merkù«, v
Lungo il Novecento: La musica a Trieste e le interconnessioni tra le arti, Festschrift in
onore del centenario della fondazione del Conservatorio Giuseppe Tartini di Trieste
1903–2003, ur. Maria Girardi (Venezia: Marsilio Editori, 2003), 334; Luciano Moran-
dini, »Quel far musica nella Mitteleuropa«, Messaggero Veneto, 11. febr. 1994: 11.
25 Prim. Merkù, »Autobiografia«, 1–11, 46–49; Merkù, Pajčevina in kruh, 97–136; Mer-
kù, Poslušam, 61–74; N. C., »Appartengo alla minoranza«, 17.
26 Mrak, »Kačji pastir«, 44.
27 Prim. Merkù, »Autobiografia«, 34. Opera Kačji pastir sicer ni edini primer Merku-
jevega skladanja v dveh jezikih. Kljub njegovi izjavi, da ima vsak jezik oz. narečje
322
