Page 325 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 325
k ačji pastir – la libellula: glasbena večjezičnost oper e pavleta mer kuja
Pavle Merkù je v italijanskem prevodu skušal obdržati smisel sloven-
skega besedila, zato nimamo pomenskih razhajanj, kvečjemu glasbene pri-
lagoditve. Skladatelj se namreč poslužuje skoraj deklamativnega petja, ki
zvesto sledi prozodiji slovenskega in italijanskega besedila. Kot je razvidno
iz spodnjih notnih primerov, se pevska linija prilagaja različnima jezikoma,
vendar se glasbena podoba bistveno ne spreminja. Samo v eni točki se slo-
venska in italijanska partitura očitno razhajata: v drugem dejanju se med
nastopom Spomina-Sonca (t. 19–123) pojavi verz »čas je« oz. »il tempo c‘è«.
Merkù je zaradi različnega števila zlogov v italijanščini in slovenščini mo-
ral spremeniti taktovski način glede na jezik, kar nazorno dokazuje notni
primer 1 z izpisanimi skladateljevimi opombami.
Notni primer 1: Pavle Merkù, Kačji pastir (klavirski izvleček: drugo dejanje, t. 81–82).
Per gentile concessione della Casa Musicale Sonzogno, Milano. Objavo je dovolila milanska
glasbena založba Sonzogno.
Merkujev glasbeni utrakvizem
Omenili smo, da je že Pierluigi Petrobelli v svoji analizi Kačjega pastirja
ugibal o multietničnem izvoru opere. Ekspresionistična govorica, ki jo pre-
veva, naj bi bila izraz srednjeevropske dediščine: Pierluigi Petrobelli in Bru-
svojo glasbo in da prav zaradi tega ni nikoli želel prevajati besedil svojega obsežne-
ga vokalnega opusa, poznamo poleg opere še eno dvojezično izjemo. Opera namreč
korenini, tako glasbeno kot jezikovno, v starejšem delu Vojskin čas (1974). V pismih
Primožu Ramovšu je Merkù priznal glasbeno sorodnost med ciklusom samospe-
vov in opero, saj obe deli karakterizira suha, bistvena pisava z namigi na ljudski me-
los (prim. Pavle Merkù, pismi Primožu Ramovšu, 25. febr. in 9. jul. 1976, v Ramovš,
»Kronika«), v prizor Tete Miši (prvo dejanje, sedma scena, t. 573–636) pa je vključil
citat iz samospeva Preštevanje. Kot priča oznaka v partituri Vojskinega časa, je skla-
datelj sam poskrbel za prevod pesmi v italijanščino.
323
Pavle Merkù je v italijanskem prevodu skušal obdržati smisel sloven-
skega besedila, zato nimamo pomenskih razhajanj, kvečjemu glasbene pri-
lagoditve. Skladatelj se namreč poslužuje skoraj deklamativnega petja, ki
zvesto sledi prozodiji slovenskega in italijanskega besedila. Kot je razvidno
iz spodnjih notnih primerov, se pevska linija prilagaja različnima jezikoma,
vendar se glasbena podoba bistveno ne spreminja. Samo v eni točki se slo-
venska in italijanska partitura očitno razhajata: v drugem dejanju se med
nastopom Spomina-Sonca (t. 19–123) pojavi verz »čas je« oz. »il tempo c‘è«.
Merkù je zaradi različnega števila zlogov v italijanščini in slovenščini mo-
ral spremeniti taktovski način glede na jezik, kar nazorno dokazuje notni
primer 1 z izpisanimi skladateljevimi opombami.
Notni primer 1: Pavle Merkù, Kačji pastir (klavirski izvleček: drugo dejanje, t. 81–82).
Per gentile concessione della Casa Musicale Sonzogno, Milano. Objavo je dovolila milanska
glasbena založba Sonzogno.
Merkujev glasbeni utrakvizem
Omenili smo, da je že Pierluigi Petrobelli v svoji analizi Kačjega pastirja
ugibal o multietničnem izvoru opere. Ekspresionistična govorica, ki jo pre-
veva, naj bi bila izraz srednjeevropske dediščine: Pierluigi Petrobelli in Bru-
svojo glasbo in da prav zaradi tega ni nikoli želel prevajati besedil svojega obsežne-
ga vokalnega opusa, poznamo poleg opere še eno dvojezično izjemo. Opera namreč
korenini, tako glasbeno kot jezikovno, v starejšem delu Vojskin čas (1974). V pismih
Primožu Ramovšu je Merkù priznal glasbeno sorodnost med ciklusom samospe-
vov in opero, saj obe deli karakterizira suha, bistvena pisava z namigi na ljudski me-
los (prim. Pavle Merkù, pismi Primožu Ramovšu, 25. febr. in 9. jul. 1976, v Ramovš,
»Kronika«), v prizor Tete Miši (prvo dejanje, sedma scena, t. 573–636) pa je vključil
citat iz samospeva Preštevanje. Kot priča oznaka v partituri Vojskinega časa, je skla-
datelj sam poskrbel za prevod pesmi v italijanščino.
323
