Page 331 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 331
k ačji pastir – la libellula: glasbena večjezičnost oper e pavleta mer kuja
na Tristanov akord.44 Poznavanje nemškega mojstra sta verjetno poglobi-
la njegova profesorja kompozicije, to sta Ivan Grbec in Vito Levi, oba bivša
študenta Antonia Smareglie, ki je veljal za enega izmed »največjih italijan-
skih „wagnerjancev“ konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja«.45
Wagnerjanski vplivi na tematološko zasnovo Kačjega pastirja so torej mo-
žni, vendar jih ne moremo točneje določiti, saj se je Wagnerjev gosti simfo-
nizem izgubil v prid Webernove esencialnosti. Merkujevi motivi so namreč
zaradi redke instrumentacije skoraj klesani v tišino.
Opera temelji na mreži motivov, vendar predvsem dva motiva krojita
glasbeno in vsebinsko podobo Kačjega pastirja. Prvi se pojavi že v prvem
prizoru prvega dejanja, kjer sovpada s podobo vrbe (gl. notni primer 2),
zato bi ga lahko poimenovali motiv vrbe ali vrbni motiv.
Notni primer 2: Pavle Merkù, Kačji pastir (prvo dejanje, prvi prizor, t. 27–31).
Per gentile concessione della Casa Musicale Sonzogno, Milano. Objavo je dovolila milanska
glasbena založba Sonzogno.
Na tej točki se Mesečnica, ki brez spomina tava v praznem in brezča-
snem prostoru, prvič sreča s podobo. Nezavedno jo poimenuje, saj je vrba
drobec zabrisanega spomina na njeno življenje v vrbovju, kjer se je kot Kač-
44 Prim. Pavle Merkù, pismi Primožu Ramovšu, 16. jan. 1957 in 12. mar. 1987, v Ra-
movš, »Kronika«.
45 Rijavec, Slovenska glasbena dela, 180. Prim. Diego Redivo, »“Cara Patria, già madre
e reina”: la Nazione in musica«, in Matteo Sansone, »Alla ricerca di un pubblico per
il „teatro di poesia“ di Smareglia«, v Lungo il Novecento, 9–10, 19–25.
329
na Tristanov akord.44 Poznavanje nemškega mojstra sta verjetno poglobi-
la njegova profesorja kompozicije, to sta Ivan Grbec in Vito Levi, oba bivša
študenta Antonia Smareglie, ki je veljal za enega izmed »največjih italijan-
skih „wagnerjancev“ konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja«.45
Wagnerjanski vplivi na tematološko zasnovo Kačjega pastirja so torej mo-
žni, vendar jih ne moremo točneje določiti, saj se je Wagnerjev gosti simfo-
nizem izgubil v prid Webernove esencialnosti. Merkujevi motivi so namreč
zaradi redke instrumentacije skoraj klesani v tišino.
Opera temelji na mreži motivov, vendar predvsem dva motiva krojita
glasbeno in vsebinsko podobo Kačjega pastirja. Prvi se pojavi že v prvem
prizoru prvega dejanja, kjer sovpada s podobo vrbe (gl. notni primer 2),
zato bi ga lahko poimenovali motiv vrbe ali vrbni motiv.
Notni primer 2: Pavle Merkù, Kačji pastir (prvo dejanje, prvi prizor, t. 27–31).
Per gentile concessione della Casa Musicale Sonzogno, Milano. Objavo je dovolila milanska
glasbena založba Sonzogno.
Na tej točki se Mesečnica, ki brez spomina tava v praznem in brezča-
snem prostoru, prvič sreča s podobo. Nezavedno jo poimenuje, saj je vrba
drobec zabrisanega spomina na njeno življenje v vrbovju, kjer se je kot Kač-
44 Prim. Pavle Merkù, pismi Primožu Ramovšu, 16. jan. 1957 in 12. mar. 1987, v Ra-
movš, »Kronika«.
45 Rijavec, Slovenska glasbena dela, 180. Prim. Diego Redivo, »“Cara Patria, già madre
e reina”: la Nazione in musica«, in Matteo Sansone, »Alla ricerca di un pubblico per
il „teatro di poesia“ di Smareglia«, v Lungo il Novecento, 9–10, 19–25.
329
