Page 328 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 328
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
so bila odlična šola za spoznavanje glasbenega repertoarja do praga dvaj-
setega stoletja, predvsem pa so pustila globoko sled v Merkujevi ustvarjal-
nosti.35 Že samo površen pregled instrumentalnega opusa razkrije nagnje-
nost do manjših zasedb: v njem odkrijemo zajeten korpus del za solistična
glasbila in komorne skupine, manj pozornosti pa je skladatelj namenil ve-
likim simfoničnim delom, saj je raje skladal za komorni ali godalni orke-
ster.36 V primeru opere je zato pristopil k simfonični partituri kot komorni
skladatelj, ki izpostavlja posamezna glasbila ali instrumentalne skupine in
ne išče podvojitev ali mešanja barv.
Velja pa poudariti, da kljub nedvomnemu ekspresionističnemu okviru
opera Kačji pastir ne nudi izrazite modernistične govorice Merkujevih sta-
rejših del. Aleatorični odseki in tonski grozdi stopnjujejo grozečo atmosfe-
ro v operi, a so le barvne kulise. Dodekafoni prijemi so samo nakazani, kot
na primer v prvem dejanju ali v medigri, ravno tako omejene so razširjene
izvajalske tehnike (npr. oznake za izvajanje najvišjega ali najnižjega poljub-
nega tona, nenotirani glissandi v godalih, Flatterzunge oz. tresoči se jeziček
v rogovih in flavti). Neredko se pojavljajo akordi terčne gradnje in kadence:
v primeru podobe vrbe (gl. notni primer 2) bo razloženi sekstakord v gla-
su in oboi prevzel vlogo osnovnega motiva opere. Namigi na tonalnost in
modalnost so še posebno prepoznavni v prizorih s simboli. Pavle Merkù je
v intervjuju za revijo Dan leta 1976 sicer priznal, da bi se v svoji operi lah-
ko posluževal hujših prijemov, vendar se je odločil za omiljen izraz v ime-
nu enotnosti:
»Zato bi lahko rabil veliko hujše prijeme, kakor jih rabim v
koncertnih skladbah, pa mi to ni potrebno, ker mora imeti odrska
pravljica le neko svojo enotnost in razpon med ekspresionističnimi
izbruhi ranjenih človeških bitij, če rabim ta ekspresionistični
izraz, in abstraktnostjo izjav simbolov ne sme biti tako huda, da
bi čutili poslušalci razpor, prelom. To sta dva pola enega in istega
dogajanja, dva aspekta enega in istega življenja. Enotnost mora
kljub temu biti. Mogoče je to najtežja naloga, ki sem si jo zadal:
ustvariti enotnost s tako različnimi sredstvi.«37
35 Prim. Merkù, »Autobiografia«, 36; Merkù, Poslušam, 22–23; Merkujevi glasbeni pis-
mi z dne 24. sept. 1955 in 26. jul. 1958 v Ramovš, »Kronika«; Lida Turk, Glas v ... etru
(Trst: Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino, 1991), 144–149.
36 Prim. Merkù, Catalogo, 9–17.
37 Košuta, »Kačji pastir«, 12.
326
so bila odlična šola za spoznavanje glasbenega repertoarja do praga dvaj-
setega stoletja, predvsem pa so pustila globoko sled v Merkujevi ustvarjal-
nosti.35 Že samo površen pregled instrumentalnega opusa razkrije nagnje-
nost do manjših zasedb: v njem odkrijemo zajeten korpus del za solistična
glasbila in komorne skupine, manj pozornosti pa je skladatelj namenil ve-
likim simfoničnim delom, saj je raje skladal za komorni ali godalni orke-
ster.36 V primeru opere je zato pristopil k simfonični partituri kot komorni
skladatelj, ki izpostavlja posamezna glasbila ali instrumentalne skupine in
ne išče podvojitev ali mešanja barv.
Velja pa poudariti, da kljub nedvomnemu ekspresionističnemu okviru
opera Kačji pastir ne nudi izrazite modernistične govorice Merkujevih sta-
rejših del. Aleatorični odseki in tonski grozdi stopnjujejo grozečo atmosfe-
ro v operi, a so le barvne kulise. Dodekafoni prijemi so samo nakazani, kot
na primer v prvem dejanju ali v medigri, ravno tako omejene so razširjene
izvajalske tehnike (npr. oznake za izvajanje najvišjega ali najnižjega poljub-
nega tona, nenotirani glissandi v godalih, Flatterzunge oz. tresoči se jeziček
v rogovih in flavti). Neredko se pojavljajo akordi terčne gradnje in kadence:
v primeru podobe vrbe (gl. notni primer 2) bo razloženi sekstakord v gla-
su in oboi prevzel vlogo osnovnega motiva opere. Namigi na tonalnost in
modalnost so še posebno prepoznavni v prizorih s simboli. Pavle Merkù je
v intervjuju za revijo Dan leta 1976 sicer priznal, da bi se v svoji operi lah-
ko posluževal hujših prijemov, vendar se je odločil za omiljen izraz v ime-
nu enotnosti:
»Zato bi lahko rabil veliko hujše prijeme, kakor jih rabim v
koncertnih skladbah, pa mi to ni potrebno, ker mora imeti odrska
pravljica le neko svojo enotnost in razpon med ekspresionističnimi
izbruhi ranjenih človeških bitij, če rabim ta ekspresionistični
izraz, in abstraktnostjo izjav simbolov ne sme biti tako huda, da
bi čutili poslušalci razpor, prelom. To sta dva pola enega in istega
dogajanja, dva aspekta enega in istega življenja. Enotnost mora
kljub temu biti. Mogoče je to najtežja naloga, ki sem si jo zadal:
ustvariti enotnost s tako različnimi sredstvi.«37
35 Prim. Merkù, »Autobiografia«, 36; Merkù, Poslušam, 22–23; Merkujevi glasbeni pis-
mi z dne 24. sept. 1955 in 26. jul. 1958 v Ramovš, »Kronika«; Lida Turk, Glas v ... etru
(Trst: Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino, 1991), 144–149.
36 Prim. Merkù, Catalogo, 9–17.
37 Košuta, »Kačji pastir«, 12.
326
