Page 332 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 332
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
ji pastir predajala le pesmi in plesu. Njen glas in nato oboa melodično oriše-
ta figuro vrbe žalujke na podlagi razloženega akorda, ki se bo v operi vsakič
pojavljal ob besedah »vrba«, »vrbovje«, »Kačji pastir«, »krila«, »peti«, »ple-
sati« itd. Vrba je namreč simbol sveta umetnosti, narave in svobode, v ka-
terega se Mesečnica skuša zateči pred družbenim pritiskom. Zato jo lahko
razumemo tudi kot simbol odrešujoče moči umetnosti.
Notni primer 3: Giuseppe Verdi, Otello (četrto dejanje, t. 75–87).
V notnem primeru 2 lahko opazimo zanimivo povezavo z delom Giu-
seppa Verdija. Omemba vrbe, podobna instrumentacija in sama oblika vrb-
nega motiva, to je razložen trizvok, nam prikličejo v spomin Verdijevo ari-
jo iz četrtega dejanja opere Otello (1887). Povezava je naključna in nimamo
dokazov, da je to dejansko citat. Izraz salce v italijanskem besedilu vsekakor
preseneča, saj je v pogovorni italijanščini pogostejša uporaba besede sali-
ce. Varianta salce je zelo literarna, med drugim jo najdemo v libretu Arriga
Boita, ko nesrečna Desdemona zapoje staro pesem o vrbi (v Verdijevi ope-
ri znana kot »la canzon del Salice«). Uvodni motiv pesmi najprej izpostavi
angleški rog na začetku dejanja, torej spet glasbilo z dvojnim jezičkom, kas-
neje ga prevzame sopran nad zadržano harmonijo tonike v godalih in pa-
dajočo figuro v pihalih, podobno kot v Merkujevem Kačjem pastirju (prim.
notna primera 2 in 3).46
46 Kot že rečeno, ni mogoče ugotoviti, če je to dejansko citat. Merkù je v svojih mikro-
esejih o tržaški operni sezoni 1962/1963 sicer priznal, da obožuje Giuseppa Verdija
330
ji pastir predajala le pesmi in plesu. Njen glas in nato oboa melodično oriše-
ta figuro vrbe žalujke na podlagi razloženega akorda, ki se bo v operi vsakič
pojavljal ob besedah »vrba«, »vrbovje«, »Kačji pastir«, »krila«, »peti«, »ple-
sati« itd. Vrba je namreč simbol sveta umetnosti, narave in svobode, v ka-
terega se Mesečnica skuša zateči pred družbenim pritiskom. Zato jo lahko
razumemo tudi kot simbol odrešujoče moči umetnosti.
Notni primer 3: Giuseppe Verdi, Otello (četrto dejanje, t. 75–87).
V notnem primeru 2 lahko opazimo zanimivo povezavo z delom Giu-
seppa Verdija. Omemba vrbe, podobna instrumentacija in sama oblika vrb-
nega motiva, to je razložen trizvok, nam prikličejo v spomin Verdijevo ari-
jo iz četrtega dejanja opere Otello (1887). Povezava je naključna in nimamo
dokazov, da je to dejansko citat. Izraz salce v italijanskem besedilu vsekakor
preseneča, saj je v pogovorni italijanščini pogostejša uporaba besede sali-
ce. Varianta salce je zelo literarna, med drugim jo najdemo v libretu Arriga
Boita, ko nesrečna Desdemona zapoje staro pesem o vrbi (v Verdijevi ope-
ri znana kot »la canzon del Salice«). Uvodni motiv pesmi najprej izpostavi
angleški rog na začetku dejanja, torej spet glasbilo z dvojnim jezičkom, kas-
neje ga prevzame sopran nad zadržano harmonijo tonike v godalih in pa-
dajočo figuro v pihalih, podobno kot v Merkujevem Kačjem pastirju (prim.
notna primera 2 in 3).46
46 Kot že rečeno, ni mogoče ugotoviti, če je to dejansko citat. Merkù je v svojih mikro-
esejih o tržaški operni sezoni 1962/1963 sicer priznal, da obožuje Giuseppa Verdija
330
