Page 356 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 356
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
sti Vurnik, ki se je zanimal predvsem za stilni razvoj glasbe in zakonitosti
tega razvoja. Sledeč svojemu učitelju Izidorju Cankarju je bil prepričan, da
se preko menjajočih se glasbenih slogov odražajo ključne ideje v evropski
kulturni zgodovini.
Ključne besede: estetika glasbe, slovenska kulturna zgodovina, zgodivina
slovenske glasbe
John Tyrrell
Janáčkov maestoso
Razen redkih besed, kot sta »espressivo« in »dolce«, se je Janáček v svojih
partiturah izogibal uporabi izraznih oznak. Obstaja pa ena izjema, in si-
cer beseda »maestoso«, ki jo je mogoče zaslediti od njegove najzgodnejše do
najpoznejše opere, Iz mrtvega doma. Izraz »maestoso« se je pojavil v 18. sto-
letju. Uporabljal ga je na primer Haydn v počasnih uvodih nekaterih svo-
jih simfonij. Njegova uporaba se je močno povečala v orkestralni glasbi 19.
stoletja: češki domoljubi, začenši s Smetano, so ga izkoristili za označevanje
patriotske vsebine. Janáček je sledil tej tradiciji v svoji prvi operi Šárka ter v
nekaterih domoljubno obarvanih delih o ustanovitvi neodvisne Češkoslo-
vaške. Izraz pa je uporabljal tudi na več drugih načinov, in sicer kot struk-
turni označevalec na koncu oziroma proti koncu dejanja ali stavka, za po-
udarjanje pomembnih besed ali trenutkov v delu, le občasno pa je z njim
nakazal nezemeljsko vzdušje. Janáčkova raba izraza »maestoso« je predsta-
vljena in razvrščena skozi njegov celotni opus, nato pa primerjana z nena-
vadno rabo v operi Iz mrtvega doma (1928). V tej operi, ki jo je končal malo
pred smrtjo, je Janáček pomen izraza razširil, da bi izkazal čast in sočutje
zločincem, zaprtim v sibirskem ujetniškem taborišču.
Ključne besede: Janáček, Smetana, Dvořák, maestoso
Jernej Weiss
Alois Hába in slovenski študenti kompozicije
na Državnem konservatoriju v Pragi
Prispevek skuša določiti kompozicijsko-idejne vplive Aloisa Hábe, ene-
ga izmed največjih novotarjev obdobja med obema svetovnima vojnama,
na njegove slovenske študente. Med slovenskimi slušatelji Hábinega tečaja
č etrttonskega komponiranja na Državnem konservatoriju v Pragi velja iz-
postaviti Slavka Osterca (1926–27), Pavla Šivica (1931–33), Marijana Lipovška
(1932–33), Franca Šturma (1933–35), Demetrija Žebreta (1934–36), pa tudi po-
354
sti Vurnik, ki se je zanimal predvsem za stilni razvoj glasbe in zakonitosti
tega razvoja. Sledeč svojemu učitelju Izidorju Cankarju je bil prepričan, da
se preko menjajočih se glasbenih slogov odražajo ključne ideje v evropski
kulturni zgodovini.
Ključne besede: estetika glasbe, slovenska kulturna zgodovina, zgodivina
slovenske glasbe
John Tyrrell
Janáčkov maestoso
Razen redkih besed, kot sta »espressivo« in »dolce«, se je Janáček v svojih
partiturah izogibal uporabi izraznih oznak. Obstaja pa ena izjema, in si-
cer beseda »maestoso«, ki jo je mogoče zaslediti od njegove najzgodnejše do
najpoznejše opere, Iz mrtvega doma. Izraz »maestoso« se je pojavil v 18. sto-
letju. Uporabljal ga je na primer Haydn v počasnih uvodih nekaterih svo-
jih simfonij. Njegova uporaba se je močno povečala v orkestralni glasbi 19.
stoletja: češki domoljubi, začenši s Smetano, so ga izkoristili za označevanje
patriotske vsebine. Janáček je sledil tej tradiciji v svoji prvi operi Šárka ter v
nekaterih domoljubno obarvanih delih o ustanovitvi neodvisne Češkoslo-
vaške. Izraz pa je uporabljal tudi na več drugih načinov, in sicer kot struk-
turni označevalec na koncu oziroma proti koncu dejanja ali stavka, za po-
udarjanje pomembnih besed ali trenutkov v delu, le občasno pa je z njim
nakazal nezemeljsko vzdušje. Janáčkova raba izraza »maestoso« je predsta-
vljena in razvrščena skozi njegov celotni opus, nato pa primerjana z nena-
vadno rabo v operi Iz mrtvega doma (1928). V tej operi, ki jo je končal malo
pred smrtjo, je Janáček pomen izraza razširil, da bi izkazal čast in sočutje
zločincem, zaprtim v sibirskem ujetniškem taborišču.
Ključne besede: Janáček, Smetana, Dvořák, maestoso
Jernej Weiss
Alois Hába in slovenski študenti kompozicije
na Državnem konservatoriju v Pragi
Prispevek skuša določiti kompozicijsko-idejne vplive Aloisa Hábe, ene-
ga izmed največjih novotarjev obdobja med obema svetovnima vojnama,
na njegove slovenske študente. Med slovenskimi slušatelji Hábinega tečaja
č etrttonskega komponiranja na Državnem konservatoriju v Pragi velja iz-
postaviti Slavka Osterca (1926–27), Pavla Šivica (1931–33), Marijana Lipovška
(1932–33), Franca Šturma (1933–35), Demetrija Žebreta (1934–36), pa tudi po-
354
