Page 19 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 19
Opredelitev osnovnih pojmov 2.1
Komunikacijska pismenost predstavlja veščine, ki so osnova za pre-
udarno in organizirano povezovanje z drugimi uporabniki v skupnih
omrežjih. Predvsem hiter razvoj mobilne tehnologije v zadnjih letih je
prinesel nove, hitrejše in zmogljivejše komunikacijske kanale, obenem
pa potrebo ne samo po razumevanju povezovanja znanja iz različnih vi-
rov, temveč tudi po uporabi teh virov za širjenje in povezovanje znanj
(Jenkins 2009). Skladno s povezovanjem in komuniciranjem preko dru-
žabnih omrežij se razvija t. i. »participativna kultura«, kjer prek veščin
socialne pismenosti posamezniki razumejo zmožnosti kolektivnega so-
delovanja, kulturnih in družbenih razlik ter usklajevanja informacij, ki
tvorijo sliko sveta okoli njih.
Kot vidimo, so digitalne veščine raznovrstne. Mednarodno združe-
nje za tehnologijo v izobraževanju (ist e)⁵ je merila za določanje veščin
digitalne pismenosti razvrstilo v naslednje sklope veščin:
• ustvarjalnost in inovativnost,
• komunikacija in sodelovanje,
• raziskovanje in informacijska pretočnost,
• kritično mišljenje,
• reševanje problemov in odločanje,
• tehnološke operacije in koncepti.
Koncept digitalne pismenosti je potemtakem večplasten, zajema raz-
lična področja in pismenosti ter se razvija skladno z razvojem tehnolo-
gije. Digitalno pismen posameznik razume pomen in vlogo sodobnih
medijev (ki so v večini digitalizirani), suvereno in s kritično distanco
išče informacije ter je sposoben komunicirati z drugimi s pomočjo upo-
rabe digitalnih orodij in aplikacij.
Večina raziskovalnih okvirov, ki poskušajo opredeliti digitalno pisme-
nost, se osredotoča na razvoj veščin in uporabe specializiranih orodij.
Skupek teh opredelitev, kot jih povzema Ferrari (2012), digitalno pisme-
nost definira kot nabor znanj, veščin in navad (zmožnosti, strategije,
vrednote in zavedanja), ki jih ob uporabi ikt potrebujemo za izvajanje
nalog, reševanje problemov, komuniciranje, upravljanje informacij, so-
delovanje, ustvarjanje in izmenjavo vsebin ter uspešno, učinkovito in
kritično izgradnjo lastnega znanja.
Po National Council for Curriculum and Assessment (2004) obstajajo
vsaj trije razlogi za spodbujanje vključevanja ikt na področje izobraže-
⁵ Glej http://www.iste.org/.
19
Komunikacijska pismenost predstavlja veščine, ki so osnova za pre-
udarno in organizirano povezovanje z drugimi uporabniki v skupnih
omrežjih. Predvsem hiter razvoj mobilne tehnologije v zadnjih letih je
prinesel nove, hitrejše in zmogljivejše komunikacijske kanale, obenem
pa potrebo ne samo po razumevanju povezovanja znanja iz različnih vi-
rov, temveč tudi po uporabi teh virov za širjenje in povezovanje znanj
(Jenkins 2009). Skladno s povezovanjem in komuniciranjem preko dru-
žabnih omrežij se razvija t. i. »participativna kultura«, kjer prek veščin
socialne pismenosti posamezniki razumejo zmožnosti kolektivnega so-
delovanja, kulturnih in družbenih razlik ter usklajevanja informacij, ki
tvorijo sliko sveta okoli njih.
Kot vidimo, so digitalne veščine raznovrstne. Mednarodno združe-
nje za tehnologijo v izobraževanju (ist e)⁵ je merila za določanje veščin
digitalne pismenosti razvrstilo v naslednje sklope veščin:
• ustvarjalnost in inovativnost,
• komunikacija in sodelovanje,
• raziskovanje in informacijska pretočnost,
• kritično mišljenje,
• reševanje problemov in odločanje,
• tehnološke operacije in koncepti.
Koncept digitalne pismenosti je potemtakem večplasten, zajema raz-
lična področja in pismenosti ter se razvija skladno z razvojem tehnolo-
gije. Digitalno pismen posameznik razume pomen in vlogo sodobnih
medijev (ki so v večini digitalizirani), suvereno in s kritično distanco
išče informacije ter je sposoben komunicirati z drugimi s pomočjo upo-
rabe digitalnih orodij in aplikacij.
Večina raziskovalnih okvirov, ki poskušajo opredeliti digitalno pisme-
nost, se osredotoča na razvoj veščin in uporabe specializiranih orodij.
Skupek teh opredelitev, kot jih povzema Ferrari (2012), digitalno pisme-
nost definira kot nabor znanj, veščin in navad (zmožnosti, strategije,
vrednote in zavedanja), ki jih ob uporabi ikt potrebujemo za izvajanje
nalog, reševanje problemov, komuniciranje, upravljanje informacij, so-
delovanje, ustvarjanje in izmenjavo vsebin ter uspešno, učinkovito in
kritično izgradnjo lastnega znanja.
Po National Council for Curriculum and Assessment (2004) obstajajo
vsaj trije razlogi za spodbujanje vključevanja ikt na področje izobraže-
⁵ Glej http://www.iste.org/.
19
