Page 20 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 20
2 Informacijsko-komunikacijska tehnologija in digitalna pismenost
vanja. Prvi se nanaša na potenciale, ki jih uporaba ikt prinaša na pod-
ročju poučevanja in učenja, predvsem v smeri sodobnih učnih metod
in motivacije učečih. Drugi razlog digitalno pismenost vidi kot nujno
potrebno za delovanje posameznika v družbi znanja (Eshet-Alkalai
2004), tretji pa svari pred digitalnim razkorakom, med posamezniki,
ki imajo, in tistimi, ki nimajo dostopa do aktivnega sodelovanja v digi-
talni družbi.
2.2 Pobude in projekti za spodbujanje razvoja digitalne
pismenosti
Metodološki pristop k merjenju digitalne pismenosti je zaradi kom-
pleksnosti veščin in opredelitev v prvem koraku vključeval povezova-
nje teoretičnega razumevanja digitalne pismenosti s sorodnimi pisme-
nostmi (Ala-Mutka 2011). Naslednji korak je bila selekcija in razvrščanje
zbranih okvirov, ki so bili razumljeni v širšem kontekstu kot organizi-
rana klasifikacija kompetenc in podkompetenc. Kot navaja ce de f op
(2008), je kvalificirani okvir instrument za razvoj in oceno digitalne pi-
smenosti glede na niz meril ter ciljno skupino.
V poročilu o projektu dig comp je A. Ferrari (2012) preučila 15 okvi-
rov za opredelitev digitalne pismenosti. Namen njenega poročila je bil
ugotoviti in analizirati že izvedene projekte in pobude, pri katerih so
spodbujali, razvijali, učili, ocenjevali ali izdajali potrdila o digitalni pi-
smenosti. Skozi raziskavo je preučila nabor kompetenc in podkompe-
tenc, ki so jih pri posameznih projektih ali pobudah vključili v razume-
vanje digitalne pismenosti. Glavni cilji njenega preučevanja so bili:
• identificirati ključne sestavine digitalne pismenosti v smislu znanj,
veščin in stališč,
• razviti opisnike, ki bodo vključeni v konceptualni okvir,
• predlagati načrt uporabe in načine prilagajanja okvira ter opisni-
kov različnim ravnem.
V nadaljevanju po abecednem vrstnem redu navajamo kratek opis, ci-
lje in ciljne skupine izvedenih merjenj digitalne pismenosti (preglednica
2.1).
Katalonska vlada je leta 2009 prek projekta a c t ic (2013) pričela s
promocijo digitalne pismenosti med državljani. Z njo so želeli prispe-
vati k dinamični in konkurenčnejši družbi znanja, vzpodbuditi rabo ikt
in izboljšati izobraževanje odraslih na njenem področju. Pomemben del
20
vanja. Prvi se nanaša na potenciale, ki jih uporaba ikt prinaša na pod-
ročju poučevanja in učenja, predvsem v smeri sodobnih učnih metod
in motivacije učečih. Drugi razlog digitalno pismenost vidi kot nujno
potrebno za delovanje posameznika v družbi znanja (Eshet-Alkalai
2004), tretji pa svari pred digitalnim razkorakom, med posamezniki,
ki imajo, in tistimi, ki nimajo dostopa do aktivnega sodelovanja v digi-
talni družbi.
2.2 Pobude in projekti za spodbujanje razvoja digitalne
pismenosti
Metodološki pristop k merjenju digitalne pismenosti je zaradi kom-
pleksnosti veščin in opredelitev v prvem koraku vključeval povezova-
nje teoretičnega razumevanja digitalne pismenosti s sorodnimi pisme-
nostmi (Ala-Mutka 2011). Naslednji korak je bila selekcija in razvrščanje
zbranih okvirov, ki so bili razumljeni v širšem kontekstu kot organizi-
rana klasifikacija kompetenc in podkompetenc. Kot navaja ce de f op
(2008), je kvalificirani okvir instrument za razvoj in oceno digitalne pi-
smenosti glede na niz meril ter ciljno skupino.
V poročilu o projektu dig comp je A. Ferrari (2012) preučila 15 okvi-
rov za opredelitev digitalne pismenosti. Namen njenega poročila je bil
ugotoviti in analizirati že izvedene projekte in pobude, pri katerih so
spodbujali, razvijali, učili, ocenjevali ali izdajali potrdila o digitalni pi-
smenosti. Skozi raziskavo je preučila nabor kompetenc in podkompe-
tenc, ki so jih pri posameznih projektih ali pobudah vključili v razume-
vanje digitalne pismenosti. Glavni cilji njenega preučevanja so bili:
• identificirati ključne sestavine digitalne pismenosti v smislu znanj,
veščin in stališč,
• razviti opisnike, ki bodo vključeni v konceptualni okvir,
• predlagati načrt uporabe in načine prilagajanja okvira ter opisni-
kov različnim ravnem.
V nadaljevanju po abecednem vrstnem redu navajamo kratek opis, ci-
lje in ciljne skupine izvedenih merjenj digitalne pismenosti (preglednica
2.1).
Katalonska vlada je leta 2009 prek projekta a c t ic (2013) pričela s
promocijo digitalne pismenosti med državljani. Z njo so želeli prispe-
vati k dinamični in konkurenčnejši družbi znanja, vzpodbuditi rabo ikt
in izboljšati izobraževanje odraslih na njenem področju. Pomemben del
20
