Page 34 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 34
2 Informacijsko-komunikacijska tehnologija in digitalna pismenost
• Visokošolsko izobraževanje: posameznik prepozna potrebe po in-
formacijah, gradi strategije lociranja informacij, jih zbira iz različ-
nih virov in vrednoti, nadgrajuje obstoječe informacije in prispeva
k ustvarjanju novega znanja.
• Vseživljenjsko učenje: posameznik razume potrebe po informaci-
jah in njihovo razpoložljivost, pozna načine iskanja, vrednotenja,
etične in odgovorne rabe, deljenja in upravljanja najdenih infor-
macij.
Za vsako raven izobraževanja so prek opisnikov določena zahtevana
znanja.
Zadnji preučevani okvir je u n escov ikt-okvir kompetenc učiteljev.
Okvir je, poleg učiteljem, namenjen tudi snovalcem izobraževalnih poli-
tik in izobraževalnim inštitucijam. Cilj projekta je bila izdelava medna-
rodnega standarda, namenjenega izobraževanju učiteljev pri usvajanju
znanj s področja ik t in pri uvajanju ik t v poučevanje.
Cilje razvoja okvira delimo na 4 skupine (u n e s co 2011):
• predstavitev smernic, ki izobraževalnim ustanovam pomagajo pri
ugotavljanju obstoječega stanja, razvijanju in vrednotenju učnih
gradiv, namenjenih izobraževanju učiteljev pri uporabi ikt v pou-
čevanju in učenju,
• zagotovitev osnovnega nabora znanj, s pomočjo katerega bodo uči-
telji ikt lahko vključili v svoje poučevanje in na ta način spodbujali
učenje,
• spodbuda strokovnemu razvoju učiteljev na pedagoškem področju,
sodelovanju, vodenju in inovativnih učnih pristopih pri uporabi
ik t,
• uskladitev različnih pogledov in pristopov, ki se nanašajo na upo-
rabo ik t pri poučevanju.
Okvir ikt-pismenost za učitelje je matrična struktura, kjer so na eni
strani določeni trije pristopi k izobraževalnim spremembam, in sicer:
• tehnološka pismenost,
• poglabljanje in
• ustvarjanje znanja.
Drugo stran matrike določajo sestavine izobraževalnega sistema, in
sicer razumevanje rabe ikt v izobraževanju, kurikul in ocenjevanje, pe-
dagogika, ikt, organizacija in administracija ter strokovni razvoj učite-
34
• Visokošolsko izobraževanje: posameznik prepozna potrebe po in-
formacijah, gradi strategije lociranja informacij, jih zbira iz različ-
nih virov in vrednoti, nadgrajuje obstoječe informacije in prispeva
k ustvarjanju novega znanja.
• Vseživljenjsko učenje: posameznik razume potrebe po informaci-
jah in njihovo razpoložljivost, pozna načine iskanja, vrednotenja,
etične in odgovorne rabe, deljenja in upravljanja najdenih infor-
macij.
Za vsako raven izobraževanja so prek opisnikov določena zahtevana
znanja.
Zadnji preučevani okvir je u n escov ikt-okvir kompetenc učiteljev.
Okvir je, poleg učiteljem, namenjen tudi snovalcem izobraževalnih poli-
tik in izobraževalnim inštitucijam. Cilj projekta je bila izdelava medna-
rodnega standarda, namenjenega izobraževanju učiteljev pri usvajanju
znanj s področja ik t in pri uvajanju ik t v poučevanje.
Cilje razvoja okvira delimo na 4 skupine (u n e s co 2011):
• predstavitev smernic, ki izobraževalnim ustanovam pomagajo pri
ugotavljanju obstoječega stanja, razvijanju in vrednotenju učnih
gradiv, namenjenih izobraževanju učiteljev pri uporabi ikt v pou-
čevanju in učenju,
• zagotovitev osnovnega nabora znanj, s pomočjo katerega bodo uči-
telji ikt lahko vključili v svoje poučevanje in na ta način spodbujali
učenje,
• spodbuda strokovnemu razvoju učiteljev na pedagoškem področju,
sodelovanju, vodenju in inovativnih učnih pristopih pri uporabi
ik t,
• uskladitev različnih pogledov in pristopov, ki se nanašajo na upo-
rabo ik t pri poučevanju.
Okvir ikt-pismenost za učitelje je matrična struktura, kjer so na eni
strani določeni trije pristopi k izobraževalnim spremembam, in sicer:
• tehnološka pismenost,
• poglabljanje in
• ustvarjanje znanja.
Drugo stran matrike določajo sestavine izobraževalnega sistema, in
sicer razumevanje rabe ikt v izobraževanju, kurikul in ocenjevanje, pe-
dagogika, ikt, organizacija in administracija ter strokovni razvoj učite-
34
