Page 38 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 38
3 Modeli merjenja digitalne pismenosti
• raziskati vire in opredeliti socialno-kulturne in psihološke spre-
menljivke, ki vplivajo na dostop mladih do tehnologij, ter razviti
teoretični model opredelitve pojma digitalne pismenosti,
• preučiti nacionalne in mednarodne vire v zvezi z vprašanji dostopa
do ikt ter opredeliti ključne socialne, kulturne, tehnološke, kogni-
tivne in etične veščine v konceptu digitalne pismenosti,
• razviti okvir ocenjevanja digitalne pismenosti za mladostnike, štu-
dente in učitelje,
• načrtovati in razviti digitalna e-gradiva, namenjena spodbujanju
razvoja digitalne pismenosti v izobraževalnem procesu.
Avtorji modela v predstavitvi poudarjajo, da je pri digitalni pisme-
nosti treba preusmeriti pozornost od predvsem tehničnega pogleda na
kompleksnejše in pedagoško smiselnejše razumevanje, ki vključuje po-
znavanje osnovnih tehnoloških pojavov kot tudi znanja o etičnih in so-
cialnih posledicah, povezanih z rabo spletnih tehnologij (Calvani, Fini
in Ranieri 2010).
Pri pripravi koncepta digitalne pismenosti so upoštevali naslednja iz-
hodišča:
• Večdimenzionalnost: digitalna pismenost posameznika je neline-
arna povezava sposobnosti in spretnosti tehnološke, miselne, so-
cialne in sorodne narave.
• Celovitost oziroma kompleksnost: digitalna pismenost ni popolno
merljiva le z enim testom. Nekatere vidike je težko meriti kratko-
ročno, saj zahtevajo več časa in uporabo različnih pristopov.
• Povezljivost: digitalna pismenost ni neodvisna od ostalih pismeno-
sti, temveč se z njimi delno prekriva, kot npr. z branjem, reševa-
njem problemov, računanjem, logičnim mišljenjem in metakogni-
tivnimi veščinami.
• Občutljivost na družbeno-kulturni kontekst: okvir digitalne pismeno-
sti ni edinstven in ne ustreza merjenju v vsakem trenutku in oko-
lju. Potrebno je upoštevati različne tudi izobraževalne in funkcio-
nalne ravni.
Na podlagi izhodišč so avtorji digitalno pismenost opredelili kot spo-
sobnost prilagodljivega raziskovanja novih tehnoloških potencialov. Di-
gitalno pismen posameznik zbira, analizira in kritično vrednoti podatke
ter informacije z namenom reševanja problemov, sodelovanja, izgradnje
38
• raziskati vire in opredeliti socialno-kulturne in psihološke spre-
menljivke, ki vplivajo na dostop mladih do tehnologij, ter razviti
teoretični model opredelitve pojma digitalne pismenosti,
• preučiti nacionalne in mednarodne vire v zvezi z vprašanji dostopa
do ikt ter opredeliti ključne socialne, kulturne, tehnološke, kogni-
tivne in etične veščine v konceptu digitalne pismenosti,
• razviti okvir ocenjevanja digitalne pismenosti za mladostnike, štu-
dente in učitelje,
• načrtovati in razviti digitalna e-gradiva, namenjena spodbujanju
razvoja digitalne pismenosti v izobraževalnem procesu.
Avtorji modela v predstavitvi poudarjajo, da je pri digitalni pisme-
nosti treba preusmeriti pozornost od predvsem tehničnega pogleda na
kompleksnejše in pedagoško smiselnejše razumevanje, ki vključuje po-
znavanje osnovnih tehnoloških pojavov kot tudi znanja o etičnih in so-
cialnih posledicah, povezanih z rabo spletnih tehnologij (Calvani, Fini
in Ranieri 2010).
Pri pripravi koncepta digitalne pismenosti so upoštevali naslednja iz-
hodišča:
• Večdimenzionalnost: digitalna pismenost posameznika je neline-
arna povezava sposobnosti in spretnosti tehnološke, miselne, so-
cialne in sorodne narave.
• Celovitost oziroma kompleksnost: digitalna pismenost ni popolno
merljiva le z enim testom. Nekatere vidike je težko meriti kratko-
ročno, saj zahtevajo več časa in uporabo različnih pristopov.
• Povezljivost: digitalna pismenost ni neodvisna od ostalih pismeno-
sti, temveč se z njimi delno prekriva, kot npr. z branjem, reševa-
njem problemov, računanjem, logičnim mišljenjem in metakogni-
tivnimi veščinami.
• Občutljivost na družbeno-kulturni kontekst: okvir digitalne pismeno-
sti ni edinstven in ne ustreza merjenju v vsakem trenutku in oko-
lju. Potrebno je upoštevati različne tudi izobraževalne in funkcio-
nalne ravni.
Na podlagi izhodišč so avtorji digitalno pismenost opredelili kot spo-
sobnost prilagodljivega raziskovanja novih tehnoloških potencialov. Di-
gitalno pismen posameznik zbira, analizira in kritično vrednoti podatke
ter informacije z namenom reševanja problemov, sodelovanja, izgradnje
38
