Page 40 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 40
3 Modeli merjenja digitalne pismenosti
pristop k preverjanju je bilo osnovno poznavanje tehnologije, zato se to
znanje pri analizi ni preverjalo. Test s d c a je kompleksnejši in sesta-
vljen iz nalog reševanja problemov. Izvaja se lahko le v prostorih z več
računalniki, kjer sodelujoči s pomočjo računalnika sodelujejo v vodeni
komunikaciji. Tako morata pri testiranju sodelovati najmanj dva udele-
ženca. V prvem delu testiranja (tehnološko raziskovanje) so udeleženci
soočeni z nepoznanim uporabniškim vmesnikom programske opreme.
Njihova naloga je raziskati in se naučiti uporabljati osnovne funkcije
tega programa. V naslednjem delu (simulacija) morajo na osnovi da-
nih podatkov vzpostaviti možne povezave med njimi. Tretji del testa
(preiskava) od udeležencev zahteva, da med množico danih virov le-te
kritično ovrednotijo in izberejo informacije na določeno temo. Zadnji
del testiranja (sodelovalni wiki) pa od udeležencev zahteva skupinsko
pripravo dokumenta. V prvem delu testiranja se naloga opravlja v pa-
rih, vsi ostali deli pa zahtevajo skupinsko usklajevanje in delo prek de-
ljenja skupnih dokumentov. Dijaki najprej dobijo seznam ciljev, ki jih
morajo doseči, nato zahteve, ki jih morajo pri skupinskem delu upošte-
vati, in na koncu še predpogoje, ki jih morajo izpolniti za končno sa-
moevalvacijo dela. Celotno njihovo delo opazuje in ocenjuje še zunanji
ocenjevalec.
id ca oziroma takojšnje merjenje digitalne pismenosti je instrument
merjenja, ki upošteva različne vrste znanja in veščin (Calvani idr. 2012).
V procesu razvoja okvira so vsa znanja in spretnosti natančno preučili
in izpostavili naslednja znanja:
• vizualno pismenost, ki vključuje sposobnost prepoznavanja ikon,
simbolov in uporabniških vmesnikov,
• reševanje problemov oziroma operativno znanje, ki pripomore k re-
ševanju tehnoloških problemov; večina tega znanja izhaja iz prak-
tičnih izkušenj,
• razumevanje tehnoloških konceptov oziroma znanje, povezano z de-
lovanjem računalnikov in njihovim potencialom,
• etično znanje, ki vključuje znanje, potrebno za etično sprejemljiv
način obnašanja; tu lahko govorimo tudi o znanju o varovanju za-
sebnosti, spoštovanju drugih in družbeno-kulturnem vplivu teh-
nologije.
Ob zapisanih vrstah potrebnih znanj so določili tudi nabor zahteva-
nih veščin, in sicer:
• organizacijo in povezovanje besedilnih in vizualnih podatkov, kar
40
pristop k preverjanju je bilo osnovno poznavanje tehnologije, zato se to
znanje pri analizi ni preverjalo. Test s d c a je kompleksnejši in sesta-
vljen iz nalog reševanja problemov. Izvaja se lahko le v prostorih z več
računalniki, kjer sodelujoči s pomočjo računalnika sodelujejo v vodeni
komunikaciji. Tako morata pri testiranju sodelovati najmanj dva udele-
ženca. V prvem delu testiranja (tehnološko raziskovanje) so udeleženci
soočeni z nepoznanim uporabniškim vmesnikom programske opreme.
Njihova naloga je raziskati in se naučiti uporabljati osnovne funkcije
tega programa. V naslednjem delu (simulacija) morajo na osnovi da-
nih podatkov vzpostaviti možne povezave med njimi. Tretji del testa
(preiskava) od udeležencev zahteva, da med množico danih virov le-te
kritično ovrednotijo in izberejo informacije na določeno temo. Zadnji
del testiranja (sodelovalni wiki) pa od udeležencev zahteva skupinsko
pripravo dokumenta. V prvem delu testiranja se naloga opravlja v pa-
rih, vsi ostali deli pa zahtevajo skupinsko usklajevanje in delo prek de-
ljenja skupnih dokumentov. Dijaki najprej dobijo seznam ciljev, ki jih
morajo doseči, nato zahteve, ki jih morajo pri skupinskem delu upošte-
vati, in na koncu še predpogoje, ki jih morajo izpolniti za končno sa-
moevalvacijo dela. Celotno njihovo delo opazuje in ocenjuje še zunanji
ocenjevalec.
id ca oziroma takojšnje merjenje digitalne pismenosti je instrument
merjenja, ki upošteva različne vrste znanja in veščin (Calvani idr. 2012).
V procesu razvoja okvira so vsa znanja in spretnosti natančno preučili
in izpostavili naslednja znanja:
• vizualno pismenost, ki vključuje sposobnost prepoznavanja ikon,
simbolov in uporabniških vmesnikov,
• reševanje problemov oziroma operativno znanje, ki pripomore k re-
ševanju tehnoloških problemov; večina tega znanja izhaja iz prak-
tičnih izkušenj,
• razumevanje tehnoloških konceptov oziroma znanje, povezano z de-
lovanjem računalnikov in njihovim potencialom,
• etično znanje, ki vključuje znanje, potrebno za etično sprejemljiv
način obnašanja; tu lahko govorimo tudi o znanju o varovanju za-
sebnosti, spoštovanju drugih in družbeno-kulturnem vplivu teh-
nologije.
Ob zapisanih vrstah potrebnih znanj so določili tudi nabor zahteva-
nih veščin, in sicer:
• organizacijo in povezovanje besedilnih in vizualnih podatkov, kar
40
