Page 83 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 83
Preverjanje hipotez 5.4
zanost med intenzivnostjo uporabe ikt pri pouku in stopnjo digitalne
pismenosti dijakov gimnazijskih programov.
Za potrjevanje hipoteze 1 si zastavimo dve delovni hipotezi (če bo
stopnja statistične značilnosti manjša od 0,05, ničelne hipoteze ne
sprejmemo in potrdimo alternativno hipotezo):
h0 med spremenljivkama ni statistično značilne povezanosti.
h1 med spremenljivkama obstaja statistično značilna povezanost.
Za testiranje prve hipoteze smo uporabili Spearmanov koeficient ko-
relacije, s katerim smo ugotavljali, ali intenzivnost uporabe i k t v šoli
prispeva k digitalni pismenosti dijakov. Preverili smo povezanost med
spremenljivko Digitalna pismenost in spremenljivkama Pogostost upo-
rabe ikt v šoli (p = 0,69) ter Pri kolikih predmetih uporabljate ikt (p =
0,51) in ugotovili, da ne obstaja statistično značilna povezanost. Ker je
vrednost stopnje statistične značilnosti večja od 0,05, ničelne hipoteze
ne moremo zavreči in sprejeti hipoteze 1. Med intenzivnostjo uporabe
ik t pri pouku in digitalno pismenostjo dijakov ni statistično značilne
povezanosti, prav tako tudi višja intenzivnost uporabe i k t pri pouku
ni statistično značilno povezana z rezultatom digitalne pismenosti di-
jakov.
Pri hipotezi 2 smo trdili, da dijaki strokovnih gimnazij pri posamez-
nih dimenzijah digitalne pismenosti v povprečju dosegajo boljši rezultat
od dijakov splošnih gimnazij.
Pred začetkom testiranja hipoteze smo preverili, ali je spremenljivka
Vrsta gimnazijskega programa (splošna gimnazija in strokovna gimna-
zija) normalno porazdeljena. Normalnost porazdelitve vpliva na izbiro
testa za ugotavljanje razlike med gimnazijskima programoma.
Za ugotavljanje normalnosti porazdelitve spremenljivke Vrsta gim-
nazijskega programa si zastavimo dve delovni hipotezi, in sicer:
h0 porazdelitev ne odstopa od statistično značilno normalne
porazdelitve.
h1 porazdelitev odstopa od statistično značilno normalne porazdelitve.
Če bo statistična značilnost manjša od 0,05, ničelno hipotezo ovr-
žemo in potrdimo alternativno hipotezo.
Kot vidimo v preglednici 5.10, so statistične značilnosti obeh testov
(Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilk) povsod manjše od 0,05, kar po-
meni, da ne sprejmemo ničelne hipoteze in potrdimo alternativno, ki
pravi, da porazdelitve statistično značilno odstopajo od normalne po-
razdelitve. Zato bomo v nadaljevanju za ugotavljanje razlik v dimenzi-
83
zanost med intenzivnostjo uporabe ikt pri pouku in stopnjo digitalne
pismenosti dijakov gimnazijskih programov.
Za potrjevanje hipoteze 1 si zastavimo dve delovni hipotezi (če bo
stopnja statistične značilnosti manjša od 0,05, ničelne hipoteze ne
sprejmemo in potrdimo alternativno hipotezo):
h0 med spremenljivkama ni statistično značilne povezanosti.
h1 med spremenljivkama obstaja statistično značilna povezanost.
Za testiranje prve hipoteze smo uporabili Spearmanov koeficient ko-
relacije, s katerim smo ugotavljali, ali intenzivnost uporabe i k t v šoli
prispeva k digitalni pismenosti dijakov. Preverili smo povezanost med
spremenljivko Digitalna pismenost in spremenljivkama Pogostost upo-
rabe ikt v šoli (p = 0,69) ter Pri kolikih predmetih uporabljate ikt (p =
0,51) in ugotovili, da ne obstaja statistično značilna povezanost. Ker je
vrednost stopnje statistične značilnosti večja od 0,05, ničelne hipoteze
ne moremo zavreči in sprejeti hipoteze 1. Med intenzivnostjo uporabe
ik t pri pouku in digitalno pismenostjo dijakov ni statistično značilne
povezanosti, prav tako tudi višja intenzivnost uporabe i k t pri pouku
ni statistično značilno povezana z rezultatom digitalne pismenosti di-
jakov.
Pri hipotezi 2 smo trdili, da dijaki strokovnih gimnazij pri posamez-
nih dimenzijah digitalne pismenosti v povprečju dosegajo boljši rezultat
od dijakov splošnih gimnazij.
Pred začetkom testiranja hipoteze smo preverili, ali je spremenljivka
Vrsta gimnazijskega programa (splošna gimnazija in strokovna gimna-
zija) normalno porazdeljena. Normalnost porazdelitve vpliva na izbiro
testa za ugotavljanje razlike med gimnazijskima programoma.
Za ugotavljanje normalnosti porazdelitve spremenljivke Vrsta gim-
nazijskega programa si zastavimo dve delovni hipotezi, in sicer:
h0 porazdelitev ne odstopa od statistično značilno normalne
porazdelitve.
h1 porazdelitev odstopa od statistično značilno normalne porazdelitve.
Če bo statistična značilnost manjša od 0,05, ničelno hipotezo ovr-
žemo in potrdimo alternativno hipotezo.
Kot vidimo v preglednici 5.10, so statistične značilnosti obeh testov
(Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilk) povsod manjše od 0,05, kar po-
meni, da ne sprejmemo ničelne hipoteze in potrdimo alternativno, ki
pravi, da porazdelitve statistično značilno odstopajo od normalne po-
razdelitve. Zato bomo v nadaljevanju za ugotavljanje razlik v dimenzi-
83
