Page 144 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 144
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
tiko in zakone, ki po njegovi profesionalni presoji prispevajo k dobrobiti
njegovih uporabnikov in odklanja takšne, ki niso v skladu z njegovimi pro-
fesionalnimi prepričanji« (Etični kodeks delavcev na področju socialne pe-
dagogike, 2006, str. 196), je naša naloga tudi, da na tem mestu še posebej
opozorimo, da je zadnji čas za sistemske spremembe.28 »Treba je poiskati
ustrezne rešitve med ministrstvom za socialo in družino,29 ministrstvom
za šolstvo,30 ministrstvom za pravosodje, ministrstvom za notranje zadeve
ter ministrstvom za zdravstvo31 in temu primerno prilagoditi zakonodajo
ter uskladiti mrežo pomoči.«32 (str. 79)
Sklep
Na podlagi navedenega zaključujemo, da je obravnavana problematika pre-
več kompleksna in obširna, da bi na tem mestu lahko odgovorili na vsa
zastavljena vprašanja, ki se nam ob večplastnosti vzgojno-izobraževalne
institucionalne (ne)pomoči (pri obravnavi najtežjih oblik vedenjske proble-
matike) otrok/mladostnikov zastavljajo.
Navedeno stanje kaže na neustreznost sistemsko urejene državne
skrbi33 (izhajajoč iz področja šolstva, socialnega varstva, zdravstva, zara-
28 Nujnost sistemskih rešitev, ki bodo bolj individualizirane ter prilagojene
posameznikovim individualnim potrebam, predvsem tistim (kot že rečeno),
katerim »tradicionalna« zavodska vzgoja ne more pomagati, nakazuje tudi raziskava
dejanskega stanja Otroci in mladostniki s hudimi motnjami vedenja: Analiza stanja
(2011), ki prav tako ugotavlja, da je obstoječi sistem tog, nefleksibilen ter do omenjene
populacije neprijazen.
29 Danes: Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti RS.
30 Danes: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS.
31 Danes: Ministrstvo za zdravje RS.
32 Povezovanje, dopolnjevanje ter usklajenost med službami in resorji, ki so vpete v
procese nudenja pomoči otrokom/mladostnikom s PP, ter nadgradnjo in dopolnitev
obstoječih mrež pomoči, ki naj bi jo sestavljali predstavniki različnih ministrstev,
izpostavlja tudi Program za otroke in mladino 2006–2016 (2006). V sklopu vzgojno-
izobraževalne politike le-ta poudarja zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in
izobraževanje, med drugim tudi z zagotavljanjem sistemskih pogojev za »uspešnejše
vključevanje (predvsem otrok iz socialno ranljivih skupin) v sistem vzgoje in
izobraževanja.« (str. 13)
33 Izpostaviti velja, da nameščanje v VZ, ki spadajo pod okrilje Ministrstva za izobra-
ževanje, znanost in šport, vodijo CSD, ki pa spadajo pod Ministrstvo za delo, druži-
no, socialne zadeve in enake možnosti. Navedeno je razlog – kot ugotavljamo tudi v
praksi –, da se to področje toliko težje ureja (prim. Krajnčan, 2010). Ne nazadnje se
razhajanja različnih strok v percepciji razumevanja zavodske vzgoje izražajo tudi –
tako ugotovitev raziskave Moči, izzivi, vizije vzgojnih zavodov (Kobolt, 2015) – v ne-
realnih pričakovanjih drugih ustanov, ki z VZ sodelujejo. »Izražena so tudi občutja,
142
tiko in zakone, ki po njegovi profesionalni presoji prispevajo k dobrobiti
njegovih uporabnikov in odklanja takšne, ki niso v skladu z njegovimi pro-
fesionalnimi prepričanji« (Etični kodeks delavcev na področju socialne pe-
dagogike, 2006, str. 196), je naša naloga tudi, da na tem mestu še posebej
opozorimo, da je zadnji čas za sistemske spremembe.28 »Treba je poiskati
ustrezne rešitve med ministrstvom za socialo in družino,29 ministrstvom
za šolstvo,30 ministrstvom za pravosodje, ministrstvom za notranje zadeve
ter ministrstvom za zdravstvo31 in temu primerno prilagoditi zakonodajo
ter uskladiti mrežo pomoči.«32 (str. 79)
Sklep
Na podlagi navedenega zaključujemo, da je obravnavana problematika pre-
več kompleksna in obširna, da bi na tem mestu lahko odgovorili na vsa
zastavljena vprašanja, ki se nam ob večplastnosti vzgojno-izobraževalne
institucionalne (ne)pomoči (pri obravnavi najtežjih oblik vedenjske proble-
matike) otrok/mladostnikov zastavljajo.
Navedeno stanje kaže na neustreznost sistemsko urejene državne
skrbi33 (izhajajoč iz področja šolstva, socialnega varstva, zdravstva, zara-
28 Nujnost sistemskih rešitev, ki bodo bolj individualizirane ter prilagojene
posameznikovim individualnim potrebam, predvsem tistim (kot že rečeno),
katerim »tradicionalna« zavodska vzgoja ne more pomagati, nakazuje tudi raziskava
dejanskega stanja Otroci in mladostniki s hudimi motnjami vedenja: Analiza stanja
(2011), ki prav tako ugotavlja, da je obstoječi sistem tog, nefleksibilen ter do omenjene
populacije neprijazen.
29 Danes: Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti RS.
30 Danes: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS.
31 Danes: Ministrstvo za zdravje RS.
32 Povezovanje, dopolnjevanje ter usklajenost med službami in resorji, ki so vpete v
procese nudenja pomoči otrokom/mladostnikom s PP, ter nadgradnjo in dopolnitev
obstoječih mrež pomoči, ki naj bi jo sestavljali predstavniki različnih ministrstev,
izpostavlja tudi Program za otroke in mladino 2006–2016 (2006). V sklopu vzgojno-
izobraževalne politike le-ta poudarja zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in
izobraževanje, med drugim tudi z zagotavljanjem sistemskih pogojev za »uspešnejše
vključevanje (predvsem otrok iz socialno ranljivih skupin) v sistem vzgoje in
izobraževanja.« (str. 13)
33 Izpostaviti velja, da nameščanje v VZ, ki spadajo pod okrilje Ministrstva za izobra-
ževanje, znanost in šport, vodijo CSD, ki pa spadajo pod Ministrstvo za delo, druži-
no, socialne zadeve in enake možnosti. Navedeno je razlog – kot ugotavljamo tudi v
praksi –, da se to področje toliko težje ureja (prim. Krajnčan, 2010). Ne nazadnje se
razhajanja različnih strok v percepciji razumevanja zavodske vzgoje izražajo tudi –
tako ugotovitev raziskave Moči, izzivi, vizije vzgojnih zavodov (Kobolt, 2015) – v ne-
realnih pričakovanjih drugih ustanov, ki z VZ sodelujejo. »Izražena so tudi občutja,
142
