Page 143 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 143
nameščanje in diskurz o (ne)ustreznosti vzgojne pomoči otrokom/mladostnikom ...
tako Š. Razpotnik (2006), pojasniti delovanje, ki ga od stroke pričakuje šir-
ša družba. In sicer naj »sproti odpravlja in večini skriva težave in »druž-
bene probleme«, da ti širši družbi ne bi bili v napoto« (str. 32). Če pri tem
izhajamo iz Krajnčanove (2010) družbene determinante oddaje otroka/
mladostnika v VZ – ki po mišljenju večinske družbe temelji na »nevarnos-
ti«, ki je pri zgoraj omenjeni specifično težavni populaciji v ospredju – lah-
ko na nek način tudi pri obravnavi posameznikov, ki zaradi kompleksnosti
problematike ne »sodijo« v noben družbeni sistem in v nobeno institucijo
(pa v njih vseeno ostajajo), izhajamo iz omenjene metafore »figovega lista«.
Socialna pedagogika ter z njo povezane tudi vse druge stroke, ki so pristoj-
ne za obravnavo zgoraj omenjenih posameznikov, se v tem primeru, tako Š.
Razpotnik (2006, str. 32), odrekajo »svoji ofenzivnosti in zanikajo dinamič-
no naravo družbe s podreditvijo nosilcem moči«. Zato ne preseneča dej-
stvo, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na eni strani sicer
dovzetno za težave, s katerimi se pri omenjeni populaciji v VZ srečujemo,
vendar pa je (skoraj) z vsakega njihovega dopisa med vrsticami razbrati tudi
negativno konotacijo,26 da smo zavodi za tako problematiko otrok/mlado-
stnikov usposobljeni ter s tem namenom tudi ustanovljeni.
»Tako morajo zavodi, ki se z obširnim seznamom izključitvenih
kriterijev sprejema (na primer uživanje mamil, psihotične motnje
…) otepajo težavnih nalog vzgoje, v situacijah, kjer ponudba pro-
stih zavodskih mest presega povpraševanje in jim grozi, da bodo
morali zavod zapreti, močno skrčiti katalog svojih sprejemnih kri-
terijev.27 Zato sprejemajo tudi take, ki jim zaradi koncepta dela ali
zaradi drugih razlogov niso kos.« (Krajnčan, 2012, str. 188)
S tem pa se dela škoda tako tistim, ki so sprejeti, kot tistim, ki so v us-
tanovi že nameščeni. Na tem mestu odpove vsa strokovnost, kot tudi rek »v
najboljše dobro otroka«, prav tako se zanemarijo otrokove, velikokrat (pre)
pogosto opevane pravice.
In ker je ena izmed nalog socialnega pedagoga ter s tem tudi njego-
va odgovornost do širšega okolja in javnosti, da »od družbe zahteva ustre-
zne pogoje za optimalno življenje svojih uporabnikov« ter »podpira poli-
26 Le-ta je še posebej opazna pri ekstremnih primerih zavodskih posameznikov, ki
so (zaradi različnih razlogov) popolnoma prerasli okvirje vseh trenutno obstoječih
zavodskih institucij v Sloveniji. Izjema je, kot že rečeno VZ Planina, ki pa ima na
žalost premajhno namestitveno kapaciteto.
27 Opozoriti velja, da se kriteriji sprejema med VZ, MD ter stanovanjskimi skupinami
(SS) v praksi zelo razlikujejo.
141
tako Š. Razpotnik (2006), pojasniti delovanje, ki ga od stroke pričakuje šir-
ša družba. In sicer naj »sproti odpravlja in večini skriva težave in »druž-
bene probleme«, da ti širši družbi ne bi bili v napoto« (str. 32). Če pri tem
izhajamo iz Krajnčanove (2010) družbene determinante oddaje otroka/
mladostnika v VZ – ki po mišljenju večinske družbe temelji na »nevarnos-
ti«, ki je pri zgoraj omenjeni specifično težavni populaciji v ospredju – lah-
ko na nek način tudi pri obravnavi posameznikov, ki zaradi kompleksnosti
problematike ne »sodijo« v noben družbeni sistem in v nobeno institucijo
(pa v njih vseeno ostajajo), izhajamo iz omenjene metafore »figovega lista«.
Socialna pedagogika ter z njo povezane tudi vse druge stroke, ki so pristoj-
ne za obravnavo zgoraj omenjenih posameznikov, se v tem primeru, tako Š.
Razpotnik (2006, str. 32), odrekajo »svoji ofenzivnosti in zanikajo dinamič-
no naravo družbe s podreditvijo nosilcem moči«. Zato ne preseneča dej-
stvo, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na eni strani sicer
dovzetno za težave, s katerimi se pri omenjeni populaciji v VZ srečujemo,
vendar pa je (skoraj) z vsakega njihovega dopisa med vrsticami razbrati tudi
negativno konotacijo,26 da smo zavodi za tako problematiko otrok/mlado-
stnikov usposobljeni ter s tem namenom tudi ustanovljeni.
»Tako morajo zavodi, ki se z obširnim seznamom izključitvenih
kriterijev sprejema (na primer uživanje mamil, psihotične motnje
…) otepajo težavnih nalog vzgoje, v situacijah, kjer ponudba pro-
stih zavodskih mest presega povpraševanje in jim grozi, da bodo
morali zavod zapreti, močno skrčiti katalog svojih sprejemnih kri-
terijev.27 Zato sprejemajo tudi take, ki jim zaradi koncepta dela ali
zaradi drugih razlogov niso kos.« (Krajnčan, 2012, str. 188)
S tem pa se dela škoda tako tistim, ki so sprejeti, kot tistim, ki so v us-
tanovi že nameščeni. Na tem mestu odpove vsa strokovnost, kot tudi rek »v
najboljše dobro otroka«, prav tako se zanemarijo otrokove, velikokrat (pre)
pogosto opevane pravice.
In ker je ena izmed nalog socialnega pedagoga ter s tem tudi njego-
va odgovornost do širšega okolja in javnosti, da »od družbe zahteva ustre-
zne pogoje za optimalno življenje svojih uporabnikov« ter »podpira poli-
26 Le-ta je še posebej opazna pri ekstremnih primerih zavodskih posameznikov, ki
so (zaradi različnih razlogov) popolnoma prerasli okvirje vseh trenutno obstoječih
zavodskih institucij v Sloveniji. Izjema je, kot že rečeno VZ Planina, ki pa ima na
žalost premajhno namestitveno kapaciteto.
27 Opozoriti velja, da se kriteriji sprejema med VZ, MD ter stanovanjskimi skupinami
(SS) v praksi zelo razlikujejo.
141
