Page 165 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 165
k aj vpliva na uspešno vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenske šole
seljenskih učencev v šoli ter lokalni skupnosti je namreč ključnega pomena
za njihovo nadaljnje vključevanje v družbo, vendar kljub mnogim skupnim
načelom (npr. Evropske komisije, javnih razpisov itd.), ki poudarjajo ude-
ležbo priseljencev na lokalni ravni in krepitev sodelovanja priseljencev z lo-
kalnim okoljem, še vedno ostaja dejstvo, da lokalne skupnosti v pravnih
podlagah nimajo velike vloge. Šole s priseljenskimi učenci bi zato morale
imeti zaposlenega kompetentnega strokovnega delavca (npr. socialnega pe-
dagoga), ki bi predstavljal vez med učitelji, starši priseljenskih učencev, šolo
in lokalno skupnostjo, ki bi bil odgovoren za sprejem, vodenje, koordinaci-
jo, vzpostavljanje vezi s šolo in okoljem izven šole, krepitev sporazumeval-
nih zmožnosti med šolo in družinami, vpenjanje učenčeve družine v šolsko
življenje ter sistematično vrednotenje oz. evalvacijo programov, s katerimi
šole pomagajo pri vključevanju priseljenskih učencev. V nekaterih drugih
državah po svetu (npr. Belgija, Danska, Islandija, Bolgarija, Češka, Poljska,
Grčija, Latvija, Lihtenštajn) šolske oblasti izdajo predpise ali priporočila v
zvezi z osebjem za pomoč pri vključevanju priseljenskih učencev, njiho-
va glavna naloga pa je začetni sprejem priseljencev in lajšanje vključevan-
ja priseljenskih učencev v šolo. Na ta način bi se priseljenski učenci izognili
stresnim situacijam, kot jo je v enem od naših intervjujev doživela učenka
iz Albanije, in prepričani smo, da ni edina: »Ko sem prvič prišla v šolo, mi
je čistilka povedala, kam naj grem, v kateri razred.«
Literatura
Analiza dobrih praks v evropskih šolskih sistemih. (2010). Andragoški
center Republike Slovenije. Pridobljeno s http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A4ID638Z
Banks, J. A., in Banks, C. A. M. (2001). Handbook of research on multicultural
education. San Francisco, CA: Jossey-Bass.
Berdajs, A. (2016). Socialnopedagoško delo učiteljev z rizičnimi dijaki v stro-
kovnih šolah. V IV. International Scientific conference »Special education
and rehabilitacion – early intervention« (str. 196). Beograd: Beogradska
defektološka škola.
Bernjak, E. (2000). Nekateri jezikovno politični vidiki izgubljanja manjšinske-
ga (slovenskega) jezika v Porabju. V I. Štrukelj (ur.), Kultura, identiteta
in jezik v procesih evropske integracije (str. 108 119). Ljubljana: Društvo za
uporabno jezikoslovje.
163
seljenskih učencev v šoli ter lokalni skupnosti je namreč ključnega pomena
za njihovo nadaljnje vključevanje v družbo, vendar kljub mnogim skupnim
načelom (npr. Evropske komisije, javnih razpisov itd.), ki poudarjajo ude-
ležbo priseljencev na lokalni ravni in krepitev sodelovanja priseljencev z lo-
kalnim okoljem, še vedno ostaja dejstvo, da lokalne skupnosti v pravnih
podlagah nimajo velike vloge. Šole s priseljenskimi učenci bi zato morale
imeti zaposlenega kompetentnega strokovnega delavca (npr. socialnega pe-
dagoga), ki bi predstavljal vez med učitelji, starši priseljenskih učencev, šolo
in lokalno skupnostjo, ki bi bil odgovoren za sprejem, vodenje, koordinaci-
jo, vzpostavljanje vezi s šolo in okoljem izven šole, krepitev sporazumeval-
nih zmožnosti med šolo in družinami, vpenjanje učenčeve družine v šolsko
življenje ter sistematično vrednotenje oz. evalvacijo programov, s katerimi
šole pomagajo pri vključevanju priseljenskih učencev. V nekaterih drugih
državah po svetu (npr. Belgija, Danska, Islandija, Bolgarija, Češka, Poljska,
Grčija, Latvija, Lihtenštajn) šolske oblasti izdajo predpise ali priporočila v
zvezi z osebjem za pomoč pri vključevanju priseljenskih učencev, njiho-
va glavna naloga pa je začetni sprejem priseljencev in lajšanje vključevan-
ja priseljenskih učencev v šolo. Na ta način bi se priseljenski učenci izognili
stresnim situacijam, kot jo je v enem od naših intervjujev doživela učenka
iz Albanije, in prepričani smo, da ni edina: »Ko sem prvič prišla v šolo, mi
je čistilka povedala, kam naj grem, v kateri razred.«
Literatura
Analiza dobrih praks v evropskih šolskih sistemih. (2010). Andragoški
center Republike Slovenije. Pridobljeno s http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A4ID638Z
Banks, J. A., in Banks, C. A. M. (2001). Handbook of research on multicultural
education. San Francisco, CA: Jossey-Bass.
Berdajs, A. (2016). Socialnopedagoško delo učiteljev z rizičnimi dijaki v stro-
kovnih šolah. V IV. International Scientific conference »Special education
and rehabilitacion – early intervention« (str. 196). Beograd: Beogradska
defektološka škola.
Bernjak, E. (2000). Nekateri jezikovno politični vidiki izgubljanja manjšinske-
ga (slovenskega) jezika v Porabju. V I. Štrukelj (ur.), Kultura, identiteta
in jezik v procesih evropske integracije (str. 108 119). Ljubljana: Društvo za
uporabno jezikoslovje.
163
