Page 164 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 164
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Usvajanje jezika države gostiteljice je torej zelo pomembno sredstvo
socializacije. S tem se strinja tudi Resman (1996), ki pravi, da je jezik eden
najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na otrokov psihosocialni razvoj,
oblikuje njegovo samopodobo in etično identiteto (uglašenost otrokove-
ga zaznavanja, njegovo razmišljanje, občutenje in ravnanje) ter v kulturno
pluralni družbi (poleg pogleda nase v svoji kulturni skupnosti) zahteva (vkl-
jučuje) tudi razvoj odnosa do članov drugih skupnosti in kulture drugih. Iz
tega pravzaprav izhaja šolska medkulturna vzgoja (Resman, 1996). Tako kot
usvajanje jezika je torej pomemben tudi odnos večine do manjšine, ki se za-
radi zgoraj naštetih težav priseljenskih otrok velikokrat kaže kot diskrimi-
nacija. Prav zato je šola tako zelo pomembna institucija, saj znotraj nje po-
teka proces vključevanja posameznika v neko sredino, v kateri so (oz. naj
bi bili) poudarjeni sprejetost, toleranca, sodelovanje, medsebojna komuni-
kacija in prilagajanje. S tem se strinjajo tudi nekateri strokovnjaki (Lukšič-
Hacin, 1999; Resman, 2006; Banks, in Banks 2001), ki izpostavljajo šolo kot
najpomembnejšo institucijo, ki lahko zagotovi vzpostavitev večkulturne-
ga diskurza in medkulturnega izobraževanja. M. Lukšič-Hacin (1999) celo
meni, da je razumevanje medkulturnosti glavno pedagoško orodje večkul-
turnega izobraževanja, ki je neposredno usmerjeno v konstruktivno vkl-
jučitev priseljenskih otrok.
Sklep
Na uspešno vključevanje priseljenskih učencev v proces vzgoje in izo-
braževanja v Sloveniji ne vpliva le država s svojo politiko vključevanja, tem-
več tudi nekateri drugi dejavniki. Učno okolje oz. kulturni kapital staršev
je tisti, ki določa kakovost starševskih investicij v svoje otroke, vendar kul-
turni kapital ni vezan le na dohodek ali izobrazbo, temveč je povezan tudi
s starševskim vrednotenjem izobrazbe ter pogojuje kakovost starševskih
spodbud.
Za razumevanje načina življenja v novi državi je zelo pomembno usva-
janje jezika države gostiteljice in odnos večine do drugačnega ali tujega, ki
pa se v praksi velikokrat kaže kot diskriminacija, katere posledica so lahko
stigmatizacija, socialna izključenost, marginalizacija in segregacija prisel-
jencev. Šola ima zato pomembno vlogo socializacijskega dejavnika pri vkl-
jučevanju priseljenskih učencev, izobraževanje pa je ključnega pomena za
proces vključevanja priseljenskih otrok v novo okolje. V tem procesu otroci
pridobijo veščine, znanja in socialne vezi, ki so izredno pomembne za us-
pešno vključevanje in kvaliteto posameznikovega življenja. Sprejetost pri-
162
Usvajanje jezika države gostiteljice je torej zelo pomembno sredstvo
socializacije. S tem se strinja tudi Resman (1996), ki pravi, da je jezik eden
najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na otrokov psihosocialni razvoj,
oblikuje njegovo samopodobo in etično identiteto (uglašenost otrokove-
ga zaznavanja, njegovo razmišljanje, občutenje in ravnanje) ter v kulturno
pluralni družbi (poleg pogleda nase v svoji kulturni skupnosti) zahteva (vkl-
jučuje) tudi razvoj odnosa do članov drugih skupnosti in kulture drugih. Iz
tega pravzaprav izhaja šolska medkulturna vzgoja (Resman, 1996). Tako kot
usvajanje jezika je torej pomemben tudi odnos večine do manjšine, ki se za-
radi zgoraj naštetih težav priseljenskih otrok velikokrat kaže kot diskrimi-
nacija. Prav zato je šola tako zelo pomembna institucija, saj znotraj nje po-
teka proces vključevanja posameznika v neko sredino, v kateri so (oz. naj
bi bili) poudarjeni sprejetost, toleranca, sodelovanje, medsebojna komuni-
kacija in prilagajanje. S tem se strinjajo tudi nekateri strokovnjaki (Lukšič-
Hacin, 1999; Resman, 2006; Banks, in Banks 2001), ki izpostavljajo šolo kot
najpomembnejšo institucijo, ki lahko zagotovi vzpostavitev večkulturne-
ga diskurza in medkulturnega izobraževanja. M. Lukšič-Hacin (1999) celo
meni, da je razumevanje medkulturnosti glavno pedagoško orodje večkul-
turnega izobraževanja, ki je neposredno usmerjeno v konstruktivno vkl-
jučitev priseljenskih otrok.
Sklep
Na uspešno vključevanje priseljenskih učencev v proces vzgoje in izo-
braževanja v Sloveniji ne vpliva le država s svojo politiko vključevanja, tem-
več tudi nekateri drugi dejavniki. Učno okolje oz. kulturni kapital staršev
je tisti, ki določa kakovost starševskih investicij v svoje otroke, vendar kul-
turni kapital ni vezan le na dohodek ali izobrazbo, temveč je povezan tudi
s starševskim vrednotenjem izobrazbe ter pogojuje kakovost starševskih
spodbud.
Za razumevanje načina življenja v novi državi je zelo pomembno usva-
janje jezika države gostiteljice in odnos večine do drugačnega ali tujega, ki
pa se v praksi velikokrat kaže kot diskriminacija, katere posledica so lahko
stigmatizacija, socialna izključenost, marginalizacija in segregacija prisel-
jencev. Šola ima zato pomembno vlogo socializacijskega dejavnika pri vkl-
jučevanju priseljenskih učencev, izobraževanje pa je ključnega pomena za
proces vključevanja priseljenskih otrok v novo okolje. V tem procesu otroci
pridobijo veščine, znanja in socialne vezi, ki so izredno pomembne za us-
pešno vključevanje in kvaliteto posameznikovega življenja. Sprejetost pri-
162
