Page 171 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 171
o s starostniki
Andrej Berdajs
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
Staranje prebivalstva
Fenomen staranja prebivalstva – z večanjem deleža starih ljudi – v razvi-
tih državah poteka že desetletja. Tudi populacija starih se stara – vedno več
je visoko starih ljudi. Spreminjajo se tudi razmerja med ekonomsko aktiv-
nimi in vzdrževanimi člani družbe. Danes imamo približno 17 % popula-
cije, ki je starejša od 65 let. Demografske projekcije evropskega statistične-
ga urada pa predvidevajo, da se bo v naslednjih desetletjih ta delež povečal
na 30 %. Stalnica, ki jo opazimo ob pregledu statističnih podatkov o starih
ljudeh, je, da ženske živijo v povprečju 10 let dlje kot moški. Pečjak (2007)
ugotavlja, da je bila pred dvema desetletjema povprečna starost oskrbovan-
cev v domovih za starejše 70 let, danes pa je 80.
M. Šircelj (2009) pravi, da se v razvitem svetu delež starega prebival-
stva veča, ob tem da se veča tudi delež visoko starih. Kot vzroke za tako
stanje navaja: zmanjševanje rojstev, zmanjševanje umrljivosti in selitve.
A. Sinjur (2010, str. 59) pravi, »da so selitve (migracije) zelo komplek-
sen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so
tako lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja, mesto priselitve, po na-
vadi celo vse troje skupaj«.
Selitve, največkrat zaradi ekonomskih in političnih vzrokov, imajo se-
veda dve posledici: tam, od koder se ljudje odseljujejo, to povzroča staranje
populacije; na območjih, kamor se ljudje priseljujejo, pa to povzroča pomla-
jevanje populacije. S spreminjanjem deleža starih ljudi se spreminja tudi
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-95-4.169-187 169
Andrej Berdajs
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
Staranje prebivalstva
Fenomen staranja prebivalstva – z večanjem deleža starih ljudi – v razvi-
tih državah poteka že desetletja. Tudi populacija starih se stara – vedno več
je visoko starih ljudi. Spreminjajo se tudi razmerja med ekonomsko aktiv-
nimi in vzdrževanimi člani družbe. Danes imamo približno 17 % popula-
cije, ki je starejša od 65 let. Demografske projekcije evropskega statistične-
ga urada pa predvidevajo, da se bo v naslednjih desetletjih ta delež povečal
na 30 %. Stalnica, ki jo opazimo ob pregledu statističnih podatkov o starih
ljudeh, je, da ženske živijo v povprečju 10 let dlje kot moški. Pečjak (2007)
ugotavlja, da je bila pred dvema desetletjema povprečna starost oskrbovan-
cev v domovih za starejše 70 let, danes pa je 80.
M. Šircelj (2009) pravi, da se v razvitem svetu delež starega prebival-
stva veča, ob tem da se veča tudi delež visoko starih. Kot vzroke za tako
stanje navaja: zmanjševanje rojstev, zmanjševanje umrljivosti in selitve.
A. Sinjur (2010, str. 59) pravi, »da so selitve (migracije) zelo komplek-
sen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so
tako lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja, mesto priselitve, po na-
vadi celo vse troje skupaj«.
Selitve, največkrat zaradi ekonomskih in političnih vzrokov, imajo se-
veda dve posledici: tam, od koder se ljudje odseljujejo, to povzroča staranje
populacije; na območjih, kamor se ljudje priseljujejo, pa to povzroča pomla-
jevanje populacije. S spreminjanjem deleža starih ljudi se spreminja tudi
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-95-4.169-187 169
