Page 174 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 174
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
skih opravil); doživljajska starost (glede na to, kako človek sprejema in do-
življa svojo trenutno starost).
Čas starosti lahko bolj podrobno razdelimo na: zgodnjo starost (od
65 do 75 let, gre za obdobje, ko se ljudje privajamo na starost, smo še polno
dejavni in relativno zdravi); srednjo starost (od 76 do 85 let, v tem času se
prilagajamo na upadanje moči in zdravja, na izgubljanje vrstnikov in tudi
partnerjev); pozna starost (od 86 let naprej, tu postanemo v večji meri pre-
jemniki pomoči in izvajamo zadnje naloge v življenju).
Stereotipi o staranju
Pečjak (2007, po Berger in Thompson, 1994) predvideva, da mlajše ljudi stik
s starejšimi spominja na umrljivost in zaradi tega razvijejo različne samo-
zaščitne mehanizme, ki se velikokrat izražajo kot stereotipi o starosti, kate-
rih namen je potlačiti misli na starost in smrt.
Kako se nekdo odziva na proces staranja, je odvisno od prožnosti nje-
govih percepcij o obdobju starosti. Starost lahko interpretiramo kot temač-
no bodočnost ali pa jo doživljamo kot razširitev in obogatitev življenjskih
možnosti (Kristančič, 2005). Avtorica navaja naslednje razloge, zaradi ka-
terih lahko na starost gledamo negativno: pretirano poveličevanje obdobja
mladosti; znamenj staranja ne dojemamo kot zorenje, ampak kot bližanje
smrti; o staranju ne razmišljamo kot o procesu, ki se začne ob rojstvu, am-
pak pri 30 ali 40 letih.
Ta strah pred staranjem (gerontofobija) je prisoten tako pri mladih kot
pri starih ljudeh. Dejstvo, ki ga morajo prevzeti vse generacije, je, da proces
staranja poteka skozi vsa življenjska obdobja.
Pečjak (2007) opozarja na razširjenost ageizma – diskriminacije sta-
rostnih skupin prebivalstva. Pogost primer je prisilno upokojevanje, in si-
cer ne zaradi tehtnih vzrokov (sposobnosti), ampak samo zaradi koledar-
ske starosti. Tudi pri zavarovalnicah naletimo na problem, da imajo starejši
ljudje dražje zavarovalnine ali pa so jim celo onemogočene. Tudi banke od-
klanjajo zadolževanje starejših ljudi. Vsebine ageizma najdemo tudi v raz-
pisih za nova delovna mesta, kjer se brez vsebinske utemeljitve favorizira
mlade ljudi oziroma »a priori« odklanja starejše.
Družina in star človek
Večina ljudi preživi največji del življenja kot član družine. Družina tudi
pozitivno vpliva na življenjsko dobo njenih članov. Ljudje, ki živijo v dru-
172
skih opravil); doživljajska starost (glede na to, kako človek sprejema in do-
življa svojo trenutno starost).
Čas starosti lahko bolj podrobno razdelimo na: zgodnjo starost (od
65 do 75 let, gre za obdobje, ko se ljudje privajamo na starost, smo še polno
dejavni in relativno zdravi); srednjo starost (od 76 do 85 let, v tem času se
prilagajamo na upadanje moči in zdravja, na izgubljanje vrstnikov in tudi
partnerjev); pozna starost (od 86 let naprej, tu postanemo v večji meri pre-
jemniki pomoči in izvajamo zadnje naloge v življenju).
Stereotipi o staranju
Pečjak (2007, po Berger in Thompson, 1994) predvideva, da mlajše ljudi stik
s starejšimi spominja na umrljivost in zaradi tega razvijejo različne samo-
zaščitne mehanizme, ki se velikokrat izražajo kot stereotipi o starosti, kate-
rih namen je potlačiti misli na starost in smrt.
Kako se nekdo odziva na proces staranja, je odvisno od prožnosti nje-
govih percepcij o obdobju starosti. Starost lahko interpretiramo kot temač-
no bodočnost ali pa jo doživljamo kot razširitev in obogatitev življenjskih
možnosti (Kristančič, 2005). Avtorica navaja naslednje razloge, zaradi ka-
terih lahko na starost gledamo negativno: pretirano poveličevanje obdobja
mladosti; znamenj staranja ne dojemamo kot zorenje, ampak kot bližanje
smrti; o staranju ne razmišljamo kot o procesu, ki se začne ob rojstvu, am-
pak pri 30 ali 40 letih.
Ta strah pred staranjem (gerontofobija) je prisoten tako pri mladih kot
pri starih ljudeh. Dejstvo, ki ga morajo prevzeti vse generacije, je, da proces
staranja poteka skozi vsa življenjska obdobja.
Pečjak (2007) opozarja na razširjenost ageizma – diskriminacije sta-
rostnih skupin prebivalstva. Pogost primer je prisilno upokojevanje, in si-
cer ne zaradi tehtnih vzrokov (sposobnosti), ampak samo zaradi koledar-
ske starosti. Tudi pri zavarovalnicah naletimo na problem, da imajo starejši
ljudje dražje zavarovalnine ali pa so jim celo onemogočene. Tudi banke od-
klanjajo zadolževanje starejših ljudi. Vsebine ageizma najdemo tudi v raz-
pisih za nova delovna mesta, kjer se brez vsebinske utemeljitve favorizira
mlade ljudi oziroma »a priori« odklanja starejše.
Družina in star človek
Večina ljudi preživi največji del življenja kot član družine. Družina tudi
pozitivno vpliva na življenjsko dobo njenih članov. Ljudje, ki živijo v dru-
172
