Page 173 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 173
delo s starostniki
naraščajo, so v zadnjem obdobju začeli padati. Čedalje manj držav predpi-
suje obvezno upokojitev pri določeni starosti in uveljavlja se delno zaposlo-
vanje starejših. Tako stari del populacije sam neposredno prispeva k svoje-
mu vzdrževanju.
Tudi v družinskem okolju se spreminjajo sorodstvene mreže. Vedno
več imamo sorodnikov v ravni črti (oče, mati, ded, babica) in manj v stran-
ski črti (brat, sestra, bratranec, stric) (Šircelj, 2009).
S področjem dela s starimi ljudmi se ukvarja gerontologija, ki je veda
o starosti, staranju in starih ljudeh, ter gerontagogika, ki se ukvarja z vo-
denjem in vzgojo starih ljudi. Druga temelji in izhaja iz spoznanj prve.
Integralna socialna gerontologija se ukvarja s spoznavanjem zakonitosti
staranja in sožitja starih ljudi v okviru družbenega sistema ter z metoda-
mi za doseganje kakovostnega staranja ter bivanja v družbenem sistemu.
Socialna gerontagogika pa obsega delo s posameznikom (po principu za-
upnosti, intimnosti), skupinsko delo (na principu skupinskih zakonitosti
in dinamike) in skupnostno delo (Ramovš, 2003). Istim vsebinam se s svo-
jo dejavnostjo pridruži tudi socialna pedagogika.
Vse vede, ki se ukvarjajo s starostniki in rešujejo njihove probleme, se
bodo morale pospešeno aktivirati in z upoštevanjem vseh naštetih dejstev
sooblikovati družbo in mehanizme, ki bodo starejšim ljudem prijazni.
Starost in staranje
Starostna obdobja
Pečjak (2007) navaja, da se staranje začne ob oploditvi. Spremembam, ki jih
imamo za staranje, lahko v prvi polovici človeškega življenja rečemo zore-
nje, v drugi polovici pa staranje.
Ramovš (2003), A. Kristančič (2005) in V. Hlebec (2009) navajajo, da
lahko življenjske cikluse delimo na tri obdobja: mladost (od rojstva do za-
ključka šolanja), srednja leta (od začetka zaposlitve do upokojitve), starost
(od upokojitve do zaključka življenja).
Za obdobje starosti je značilno, da človek materialni razvoj vedno
bolj prepušča mlajšim generacijam, njim pa predaja tudi svoje življenjske
izkušnje.
Obdobje človekove starosti lahko definiramo tudi na naslednje nači-
ne (Ramovš, 2003): kronološka starost (glede na datum rojstva, nekateri za
začetek starosti navajajo 65. leto starosti, nekateri že 60. leto); funkcionalna
starost (glede na sposobnost samostojnega opravljanja temeljnih življenj-
171
naraščajo, so v zadnjem obdobju začeli padati. Čedalje manj držav predpi-
suje obvezno upokojitev pri določeni starosti in uveljavlja se delno zaposlo-
vanje starejših. Tako stari del populacije sam neposredno prispeva k svoje-
mu vzdrževanju.
Tudi v družinskem okolju se spreminjajo sorodstvene mreže. Vedno
več imamo sorodnikov v ravni črti (oče, mati, ded, babica) in manj v stran-
ski črti (brat, sestra, bratranec, stric) (Šircelj, 2009).
S področjem dela s starimi ljudmi se ukvarja gerontologija, ki je veda
o starosti, staranju in starih ljudeh, ter gerontagogika, ki se ukvarja z vo-
denjem in vzgojo starih ljudi. Druga temelji in izhaja iz spoznanj prve.
Integralna socialna gerontologija se ukvarja s spoznavanjem zakonitosti
staranja in sožitja starih ljudi v okviru družbenega sistema ter z metoda-
mi za doseganje kakovostnega staranja ter bivanja v družbenem sistemu.
Socialna gerontagogika pa obsega delo s posameznikom (po principu za-
upnosti, intimnosti), skupinsko delo (na principu skupinskih zakonitosti
in dinamike) in skupnostno delo (Ramovš, 2003). Istim vsebinam se s svo-
jo dejavnostjo pridruži tudi socialna pedagogika.
Vse vede, ki se ukvarjajo s starostniki in rešujejo njihove probleme, se
bodo morale pospešeno aktivirati in z upoštevanjem vseh naštetih dejstev
sooblikovati družbo in mehanizme, ki bodo starejšim ljudem prijazni.
Starost in staranje
Starostna obdobja
Pečjak (2007) navaja, da se staranje začne ob oploditvi. Spremembam, ki jih
imamo za staranje, lahko v prvi polovici človeškega življenja rečemo zore-
nje, v drugi polovici pa staranje.
Ramovš (2003), A. Kristančič (2005) in V. Hlebec (2009) navajajo, da
lahko življenjske cikluse delimo na tri obdobja: mladost (od rojstva do za-
ključka šolanja), srednja leta (od začetka zaposlitve do upokojitve), starost
(od upokojitve do zaključka življenja).
Za obdobje starosti je značilno, da človek materialni razvoj vedno
bolj prepušča mlajšim generacijam, njim pa predaja tudi svoje življenjske
izkušnje.
Obdobje človekove starosti lahko definiramo tudi na naslednje nači-
ne (Ramovš, 2003): kronološka starost (glede na datum rojstva, nekateri za
začetek starosti navajajo 65. leto starosti, nekateri že 60. leto); funkcionalna
starost (glede na sposobnost samostojnega opravljanja temeljnih življenj-
171
