Page 172 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 172
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
odnos do njih. Starih je bilo včasih manj, bili so deležni spoštovanja zara-
di znanja in izkušenj. Danes so bolj cenjeni mlajši, ker jih je malo in se lažje
prilagajajo tehnološkemu razvoju (Šircelj, 2009). Sedmak (2005) opozarja,
da lahko migracije ljudi v Evropi nekaj časa amortizirajo povečevanje po-
pulacije starih in dajo možnost za odlašanje s spremembami, ki jih v orga-
nizaciji družbe ta pojav terja. Slej ko prej pa se bo potrebno soočiti z nasled-
njimi spremembami in dejstvi:
- podaljševanje delovne dobe (tudi zaradi lastne želje delovnih
ljudi);
- vedno večji delež starejšega prebivalstva, ki ima porabniško
vedenje;
- staranje prebivalstva ne bo prizadelo vseh držav Evropske unije v
istem času;
- preprečevanje izključenosti starejših in njihovo vključevanje v
delo ali celo zaposlitev;
- omogočiti starejšim dostop do primernih prebivališč, transpor-
tov, zdravja, oskrbe, pa tudi izobraževanja;
- prenašanje znanja za uporabo novih komunikacijskih tehnologij
na starejše;
- preprečevanje revščine starejših;
- odstranjevanje zgrešenih klišejev o starosti.
Isti avtor poudarja, da je nova paradigma starosti v pravnih listinah
Evropske unije naslednja: temelj je upoštevanje, da sta kakovost življenja
in samostojnost mogoča v vseh življenjskih starostnih dobah; potrebno je
preprečevati osamitev ter izključenost starejših ljudi ter krepiti njihovo sa-
mozavest; zagotavljati in ohranjati moramo sposobnost starejših za samos-
tojno odločanje ter zagotoviti njihovo občansko in politično vlogo s parti-
cipacijo v vseh javnih odločitvah.
Prebivalstvo Slovenije je v 20. stoletju naraščalo in leta 2005 preseglo 2
milijona. V demografskih projekcijah se vidi, da se bo čez dve ali tri dese-
tletja začelo zmanjševati in bo okoli leta 2060 na ravni leta 1970. Število tuj-
cev se bo v tem obdobju z 2 % povečalo na 10,7 % (Šircelj, 2009).
Poseben problem predstavlja zniževanje deleža prebivalstva, ki je de-
lovno aktivno. Če želimo te posledice zmanjševati, bo potrebno povečati
izkoriščenost tega dela populacije oziroma ga povečati na račun kasnejše-
ga prehoda v vzdrževani del prebivalstva (upokojitev). Pečjak (2007) nava-
ja, da čeprav upokojevanje in zdravstveni stroški za starejše ljudi že 40 let
170
odnos do njih. Starih je bilo včasih manj, bili so deležni spoštovanja zara-
di znanja in izkušenj. Danes so bolj cenjeni mlajši, ker jih je malo in se lažje
prilagajajo tehnološkemu razvoju (Šircelj, 2009). Sedmak (2005) opozarja,
da lahko migracije ljudi v Evropi nekaj časa amortizirajo povečevanje po-
pulacije starih in dajo možnost za odlašanje s spremembami, ki jih v orga-
nizaciji družbe ta pojav terja. Slej ko prej pa se bo potrebno soočiti z nasled-
njimi spremembami in dejstvi:
- podaljševanje delovne dobe (tudi zaradi lastne želje delovnih
ljudi);
- vedno večji delež starejšega prebivalstva, ki ima porabniško
vedenje;
- staranje prebivalstva ne bo prizadelo vseh držav Evropske unije v
istem času;
- preprečevanje izključenosti starejših in njihovo vključevanje v
delo ali celo zaposlitev;
- omogočiti starejšim dostop do primernih prebivališč, transpor-
tov, zdravja, oskrbe, pa tudi izobraževanja;
- prenašanje znanja za uporabo novih komunikacijskih tehnologij
na starejše;
- preprečevanje revščine starejših;
- odstranjevanje zgrešenih klišejev o starosti.
Isti avtor poudarja, da je nova paradigma starosti v pravnih listinah
Evropske unije naslednja: temelj je upoštevanje, da sta kakovost življenja
in samostojnost mogoča v vseh življenjskih starostnih dobah; potrebno je
preprečevati osamitev ter izključenost starejših ljudi ter krepiti njihovo sa-
mozavest; zagotavljati in ohranjati moramo sposobnost starejših za samos-
tojno odločanje ter zagotoviti njihovo občansko in politično vlogo s parti-
cipacijo v vseh javnih odločitvah.
Prebivalstvo Slovenije je v 20. stoletju naraščalo in leta 2005 preseglo 2
milijona. V demografskih projekcijah se vidi, da se bo čez dve ali tri dese-
tletja začelo zmanjševati in bo okoli leta 2060 na ravni leta 1970. Število tuj-
cev se bo v tem obdobju z 2 % povečalo na 10,7 % (Šircelj, 2009).
Poseben problem predstavlja zniževanje deleža prebivalstva, ki je de-
lovno aktivno. Če želimo te posledice zmanjševati, bo potrebno povečati
izkoriščenost tega dela populacije oziroma ga povečati na račun kasnejše-
ga prehoda v vzdrževani del prebivalstva (upokojitev). Pečjak (2007) nava-
ja, da čeprav upokojevanje in zdravstveni stroški za starejše ljudi že 40 let
170
