Page 31 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
socialnopedagoške par adigme vzgajanja
Kako delati metodično v ustanovi?
Metodično delo je potrebno dojeti kot proces. In to ne kot linearni, natan-
čen v svojem začetku, načrtovanih fazah, ampak kot neskončno spiralo, v
katero so vključena razmišljanja in presenečenja, ki so bistvena. In pogos-
to si teh trenutkov in dogajanja ni enostavno pojasnjevati (Van Weezel in
Waaldijk, 2007).
Povezani so z dejstvi in občutji; z lastnimi cilji in izkušnjami, kot s ci-
lji drugih ljudi in skupin, kakor tudi za čas pred samim delovanjem in po
njem.
Da bi se čim bolj približali uvidu, katere namere in odločitve je potreb-
no sprejeti, smo izpostavili naslednje trenutke in dogajanja v procesu pred
delovanjem in po njem. Vseh pet kategorij ima svoje vrednosti in določe-
ne možnosti ter lahko seveda tudi težave (Van Weezel in Waaldijk, 2007):
1. pojasnjevanje situacije,
2. utrjevanje ciljev,
3. izbira sredstev,
4. ocenjevanje,
5. pojasnjevanje našega lastnega angažmaja.
Pri pojasnjevanju situacij moramo zavzeti videnje z različnih zornih
kotov. Žal diagnoza, ki jo dobimo, samo bežno pojasnjuje klientovo situa-
cijo. Vpliv okolja, možnosti mreže, katere del je on sam, njegova zgodovina,
kot tudi možnosti organizacije, naši odnosi in moje lastne možnosti – vse
to je potrebno upoštevati pred nadaljnjim odločanjem, v katerega vključi-
mo predvsem klienta. Kdo je oseba? Kakšne so njegove možnosti, kaj mu
je všeč, kaj mu ni všeč itd.? Interakcija med mano in klientom. Kaj se do-
gaja med mano in drugim, v kakšnem smislu ima kontakt z mano? Kakšen
je moj angažma? – Jaz kot profesionalec. Prostor, v katerem živi oseba (od
skupine, v katero je nameščen, do prijateljev, družine). Kaj vsi ti želijo od
njega? Kaj mu lahko ponudijo? Na kakšen način različne osebe vplivajo
nanj? Kakor tudi časovna perspektiva – ne samo preteklost, sedanjost, pri-
hodnost, ampak tudi daljna preteklost in daljna prihodnost. A ima oseba
pričakovanja, sanje in strahove? Kaj je naš cilj? Postavljanje ciljev je vzpo-
stavitev akcije s konkretnostjo. Pogosto se cilji postavljajo preveč abstrak-
tno in oddaljeno. Samo konkretni cilji se lahko prevedejo v sredstva, da
so lahko naši postopki orientirani. Samo konkreten cilj, realen cilj ponu-
di zadovoljstvo.
29
Kako delati metodično v ustanovi?
Metodično delo je potrebno dojeti kot proces. In to ne kot linearni, natan-
čen v svojem začetku, načrtovanih fazah, ampak kot neskončno spiralo, v
katero so vključena razmišljanja in presenečenja, ki so bistvena. In pogos-
to si teh trenutkov in dogajanja ni enostavno pojasnjevati (Van Weezel in
Waaldijk, 2007).
Povezani so z dejstvi in občutji; z lastnimi cilji in izkušnjami, kot s ci-
lji drugih ljudi in skupin, kakor tudi za čas pred samim delovanjem in po
njem.
Da bi se čim bolj približali uvidu, katere namere in odločitve je potreb-
no sprejeti, smo izpostavili naslednje trenutke in dogajanja v procesu pred
delovanjem in po njem. Vseh pet kategorij ima svoje vrednosti in določe-
ne možnosti ter lahko seveda tudi težave (Van Weezel in Waaldijk, 2007):
1. pojasnjevanje situacije,
2. utrjevanje ciljev,
3. izbira sredstev,
4. ocenjevanje,
5. pojasnjevanje našega lastnega angažmaja.
Pri pojasnjevanju situacij moramo zavzeti videnje z različnih zornih
kotov. Žal diagnoza, ki jo dobimo, samo bežno pojasnjuje klientovo situa-
cijo. Vpliv okolja, možnosti mreže, katere del je on sam, njegova zgodovina,
kot tudi možnosti organizacije, naši odnosi in moje lastne možnosti – vse
to je potrebno upoštevati pred nadaljnjim odločanjem, v katerega vključi-
mo predvsem klienta. Kdo je oseba? Kakšne so njegove možnosti, kaj mu
je všeč, kaj mu ni všeč itd.? Interakcija med mano in klientom. Kaj se do-
gaja med mano in drugim, v kakšnem smislu ima kontakt z mano? Kakšen
je moj angažma? – Jaz kot profesionalec. Prostor, v katerem živi oseba (od
skupine, v katero je nameščen, do prijateljev, družine). Kaj vsi ti želijo od
njega? Kaj mu lahko ponudijo? Na kakšen način različne osebe vplivajo
nanj? Kakor tudi časovna perspektiva – ne samo preteklost, sedanjost, pri-
hodnost, ampak tudi daljna preteklost in daljna prihodnost. A ima oseba
pričakovanja, sanje in strahove? Kaj je naš cilj? Postavljanje ciljev je vzpo-
stavitev akcije s konkretnostjo. Pogosto se cilji postavljajo preveč abstrak-
tno in oddaljeno. Samo konkretni cilji se lahko prevedejo v sredstva, da
so lahko naši postopki orientirani. Samo konkreten cilj, realen cilj ponu-
di zadovoljstvo.
29
