Page 32 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Cilji so lahko povezani z: razvojem osebe, vzpostavljanjem kontakta,
atmosfero, klimo, kulturo skupine ali kulturo situacije, skupnim delom s
kolegi, povezanostjo z družbo in odnosom do sebe, osebnim ravnovesjem,
razvojem v delu in življenju.
Izbiranje sredstev, »načinov« poteka tako, da ko smo postavili cilj, se
moramo odločiti, kako bomo delali, kako bomo izbirali sredstva, uporab-
ljali situacije ali jih ustvarjali. Moramo najti skupen način življenja z naši-
mi cilji. Naše glavno sredstvo je zavest o konkretnih možnostih v okviru
konkretnih situacij. In to je v bistvu metodika v ožjem pomenu besede – ki
nima veze z receptologijo oziroma z instrumentalisti medicine.
Nalog je nešteto in še zelo raznovrstne so. Lahko rečemo, da gre za
kombinacijo dela s skupino, aktivnostmi in individualnimi kontakti.
Včasih je to misija nemogoče. Pa vendar. Razlikujemo osem področij dela.
Seveda spisek ni dokončen in bi se dal še izpopolniti.
Pomembna področja so: delo s skupino, gradnja in ohranjanje aktiv-
nosti v odnosih s posamezniki, skrb v ožjem smislu – skrbeti za njih, sti-
muliranje aktivnosti – motivacija, stimuliranje procesa učenja, življenje s
pravili, spremljanje in podpora z družinskimi vezmi –, kontakt z družino
in napredovanje povezav v družbi.
Pomen iskrene analize, samorefleksije je zelo pomembna kategorija,
kjer se moramo vprašati, kaj je s ciljem, kako smo uporabljali sredstva, kaj
smo dosegli, kaj smo pozabili, kaj je šlo po načrtu in kaj se je zakomplici-
ralo. Kaj se lahko naučimo iz tega, kaj smo naredili? Kaj so povedala naša
čustva in kaj dejstva? Naša optika mora biti usmerjena v posameznika, nje-
govo participacijo in v mreženje. Mreženje vseh subjektov, ki so zanj po-
membni – posebej mislimo tukaj na učitelje, svetovalne delavce, socialno
delo, svetovalne centre, zdravnike, psihiatre, kriminaliste in vse za otroka
pomembne osebe.
V analizi se je potrebno tudi vprašati, kako sem bil angažiran. Če se
naučimo biti pozorni, pazljivi na lastne postopke in občutja, bomo imeli
pomemben instrument za profesionalno delo in učenje, ki sta zelo ozko po-
vezani kategoriji (Van Weezel in Waaldijk, 2007).
Med pogoji dela moramo biti usmerjeni tudi na družbeno sredino
znotraj in izven institucije ter zelo pomembno kategorijo – osnovno filozo-
fijo institucije. Le-ta temelji na 4 načelih: vsaka oseba in institucija sta en-
kratni, najboljše stališče v tem poklicu je postavljanje vprašanj in odprtost,
ta posel se ne more izvajati brez dialoga, brez resnega razumevanja druge-
30
Cilji so lahko povezani z: razvojem osebe, vzpostavljanjem kontakta,
atmosfero, klimo, kulturo skupine ali kulturo situacije, skupnim delom s
kolegi, povezanostjo z družbo in odnosom do sebe, osebnim ravnovesjem,
razvojem v delu in življenju.
Izbiranje sredstev, »načinov« poteka tako, da ko smo postavili cilj, se
moramo odločiti, kako bomo delali, kako bomo izbirali sredstva, uporab-
ljali situacije ali jih ustvarjali. Moramo najti skupen način življenja z naši-
mi cilji. Naše glavno sredstvo je zavest o konkretnih možnostih v okviru
konkretnih situacij. In to je v bistvu metodika v ožjem pomenu besede – ki
nima veze z receptologijo oziroma z instrumentalisti medicine.
Nalog je nešteto in še zelo raznovrstne so. Lahko rečemo, da gre za
kombinacijo dela s skupino, aktivnostmi in individualnimi kontakti.
Včasih je to misija nemogoče. Pa vendar. Razlikujemo osem področij dela.
Seveda spisek ni dokončen in bi se dal še izpopolniti.
Pomembna področja so: delo s skupino, gradnja in ohranjanje aktiv-
nosti v odnosih s posamezniki, skrb v ožjem smislu – skrbeti za njih, sti-
muliranje aktivnosti – motivacija, stimuliranje procesa učenja, življenje s
pravili, spremljanje in podpora z družinskimi vezmi –, kontakt z družino
in napredovanje povezav v družbi.
Pomen iskrene analize, samorefleksije je zelo pomembna kategorija,
kjer se moramo vprašati, kaj je s ciljem, kako smo uporabljali sredstva, kaj
smo dosegli, kaj smo pozabili, kaj je šlo po načrtu in kaj se je zakomplici-
ralo. Kaj se lahko naučimo iz tega, kaj smo naredili? Kaj so povedala naša
čustva in kaj dejstva? Naša optika mora biti usmerjena v posameznika, nje-
govo participacijo in v mreženje. Mreženje vseh subjektov, ki so zanj po-
membni – posebej mislimo tukaj na učitelje, svetovalne delavce, socialno
delo, svetovalne centre, zdravnike, psihiatre, kriminaliste in vse za otroka
pomembne osebe.
V analizi se je potrebno tudi vprašati, kako sem bil angažiran. Če se
naučimo biti pozorni, pazljivi na lastne postopke in občutja, bomo imeli
pomemben instrument za profesionalno delo in učenje, ki sta zelo ozko po-
vezani kategoriji (Van Weezel in Waaldijk, 2007).
Med pogoji dela moramo biti usmerjeni tudi na družbeno sredino
znotraj in izven institucije ter zelo pomembno kategorijo – osnovno filozo-
fijo institucije. Le-ta temelji na 4 načelih: vsaka oseba in institucija sta en-
kratni, najboljše stališče v tem poklicu je postavljanje vprašanj in odprtost,
ta posel se ne more izvajati brez dialoga, brez resnega razumevanja druge-
30
