Page 52 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
demo na različne načine. V najslabšem primeru, seveda po vseh predho-
dnih intervencijah, tudi z oddajo v VZ. Če pa bi bilo vedenje, zgolj hipote-
tično, kot »težavno« opredeljeno v VZ (čeprav takih opredelitev vedenja v
praksi ne podajamo), pa smo, če že drugo ne, zelo omejeni že pri samih in-
tervencijah. Za otroka/mladostnika že nameščenega v VZ – za katerega se
smatra, da posamezniku, v okviru zavodske vzgoje ter posebne zavodske
obravnave, nudi vse možne oblike pomoči –, še posebej, če gre za zavod za-
prtega tipa, ostaja v praksi bore malo alternativ.14
V literaturi, praksi ter veljavni zakonodaji za poimenovanje iste soci-
alne pojavnosti tako danes zasledimo več med seboj ne povsem skladnih
izrazov (Kosmač, 2007). Naštejmo nekatere: čustvene in vedenjske težave/
motnje, vedenjske težave/motnje, emocionalne težave/motnje, težave v soci-
alni integraciji/adaptaciji, vedenjska problematičnost, neprilagojeno vede-
nje, odklonsko/deviantno vedenje, disocialnost, asocialnost, antisocialnost,
delinkventnost, prestopništvo, izstopajoče vedenje, moteče vedenje, težavno
vedenje, agresivno vedenje, »acting out« (nekontrolirano) vedenje, vedenjska
problematičnost idr.15
Sklenemo lahko, da gre pri vseh zgoraj naštetih terminih16 za »vede-
nje, ki ne ustreza pričakovanjem okolja in je zanj tako ali drugače moteče«
(Bečaj, 2003, str. 13), ter za kontinuum, kjer so na eni strani prisotne značil-
nosti emocionalne/čustvene dimenzije, na drugi pa značilnosti dimenzije
vedenj/ravnanj (Kobolt idr., 2008).
14 Posameznika, katerega vedenje bi bilo v VZ, kot že rečeno zgolj hipotetično, opre-
deljeno kot »težavno«, bi sicer lahko premestili v drugo vzgojno skupino, kar pa je v
praksi bolj izjema kot pravilo. Premestitev predstavlja namreč, poleg že izvršene eli-
minacije iz primarnega okolja, še dodaten rez v njegovem življenju, z vnovično pri-
lagoditvijo na »nove« vzgojitelje kot tudi »nove« otroke/mladostnike, s katerimi bo v
nadaljevanju bival. In nenazadnje, kot ugotavljamo v praksi, tudi »težavno« vedenje
s samo premestitvijo načeloma ne izzveni.
15 Kot je razvidno iz zgoraj naštetega, se termini za označevanje ČVT/M večinoma na-
našajo na simptomatiko, kar pomeni, kot že Bečaj (2003, str. 13), »da ne povedo kaj
dosti ali sploh ničesar o vzrokih »motnje«, o okoliščinah, v katerih je do nje prišlo,
kot tudi ničesar o njeni intenzivnosti, pač pa le to, da je nekdo s svojim vedenjem pre-
kršil določena pravila.« (prim. Kosmač, 2007). Prav tako velja opozoriti, da so ČV-
T/M različno poimenovane tudi glede na to, ali se z določenim terminom želi pou-
dariti etiološki, razvojni, fenomenološki, kurativni ali prognostični vidik (Škoflek, v
Kosmač, 2007).
16 Čeprav je uporaba terminov mnogokrat sinonimna (prim. Bečaj, 2003; Kobolt idr.,
2008; Kosmač, 2007; idr.), vsi zgoraj našteti termini niso sinonimni. Z njimi je na-
mreč, kot že Zalokar (2013, str. 44), »mogoče izraziti različne fenomenološke in eti-
ološke nianse asocialnega in antisocialnega vedenja.«
50
demo na različne načine. V najslabšem primeru, seveda po vseh predho-
dnih intervencijah, tudi z oddajo v VZ. Če pa bi bilo vedenje, zgolj hipote-
tično, kot »težavno« opredeljeno v VZ (čeprav takih opredelitev vedenja v
praksi ne podajamo), pa smo, če že drugo ne, zelo omejeni že pri samih in-
tervencijah. Za otroka/mladostnika že nameščenega v VZ – za katerega se
smatra, da posamezniku, v okviru zavodske vzgoje ter posebne zavodske
obravnave, nudi vse možne oblike pomoči –, še posebej, če gre za zavod za-
prtega tipa, ostaja v praksi bore malo alternativ.14
V literaturi, praksi ter veljavni zakonodaji za poimenovanje iste soci-
alne pojavnosti tako danes zasledimo več med seboj ne povsem skladnih
izrazov (Kosmač, 2007). Naštejmo nekatere: čustvene in vedenjske težave/
motnje, vedenjske težave/motnje, emocionalne težave/motnje, težave v soci-
alni integraciji/adaptaciji, vedenjska problematičnost, neprilagojeno vede-
nje, odklonsko/deviantno vedenje, disocialnost, asocialnost, antisocialnost,
delinkventnost, prestopništvo, izstopajoče vedenje, moteče vedenje, težavno
vedenje, agresivno vedenje, »acting out« (nekontrolirano) vedenje, vedenjska
problematičnost idr.15
Sklenemo lahko, da gre pri vseh zgoraj naštetih terminih16 za »vede-
nje, ki ne ustreza pričakovanjem okolja in je zanj tako ali drugače moteče«
(Bečaj, 2003, str. 13), ter za kontinuum, kjer so na eni strani prisotne značil-
nosti emocionalne/čustvene dimenzije, na drugi pa značilnosti dimenzije
vedenj/ravnanj (Kobolt idr., 2008).
14 Posameznika, katerega vedenje bi bilo v VZ, kot že rečeno zgolj hipotetično, opre-
deljeno kot »težavno«, bi sicer lahko premestili v drugo vzgojno skupino, kar pa je v
praksi bolj izjema kot pravilo. Premestitev predstavlja namreč, poleg že izvršene eli-
minacije iz primarnega okolja, še dodaten rez v njegovem življenju, z vnovično pri-
lagoditvijo na »nove« vzgojitelje kot tudi »nove« otroke/mladostnike, s katerimi bo v
nadaljevanju bival. In nenazadnje, kot ugotavljamo v praksi, tudi »težavno« vedenje
s samo premestitvijo načeloma ne izzveni.
15 Kot je razvidno iz zgoraj naštetega, se termini za označevanje ČVT/M večinoma na-
našajo na simptomatiko, kar pomeni, kot že Bečaj (2003, str. 13), »da ne povedo kaj
dosti ali sploh ničesar o vzrokih »motnje«, o okoliščinah, v katerih je do nje prišlo,
kot tudi ničesar o njeni intenzivnosti, pač pa le to, da je nekdo s svojim vedenjem pre-
kršil določena pravila.« (prim. Kosmač, 2007). Prav tako velja opozoriti, da so ČV-
T/M različno poimenovane tudi glede na to, ali se z določenim terminom želi pou-
dariti etiološki, razvojni, fenomenološki, kurativni ali prognostični vidik (Škoflek, v
Kosmač, 2007).
16 Čeprav je uporaba terminov mnogokrat sinonimna (prim. Bečaj, 2003; Kobolt idr.,
2008; Kosmač, 2007; idr.), vsi zgoraj našteti termini niso sinonimni. Z njimi je na-
mreč, kot že Zalokar (2013, str. 44), »mogoče izraziti različne fenomenološke in eti-
ološke nianse asocialnega in antisocialnega vedenja.«
50
