Page 86 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 86
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Predlagani ukrepi in možne rešitve pri vključevanju
priseljenskih učencev v vzgojno-izobraževalnih institucijah
Učinkovitejše in pravičnejše vključevanje priseljenskih učencev v slovenski
vzgojno-izobraževalni sistem je v veliki meri odvisno od znanja slovenšči-
ne. Bela knjiga (2011) predlaga tako obliko učenja slovenščine, ki jih bo mo-
tivirala ter omogočila hitro in učinkovito jezikovno napredovanje, hkrati
pa učencev ne bo izključevala. Predlagajo bistveno povečano število sku-
pnih ur in obvezno strnjeno obliko jezikovnega tečaja. Šola naj samostojno
ali v sodelovanju z drugimi šolami na določenem območju oblikuje skupi-
ne za učenje maternega jezika in kulture za učence, katerih materni jezik
ni slovenščina. Drugi materni jezik priseljenskih učencev bi se moral pou-
čevati tako, da ga šole ponudijo kot izbirni predmet po posebnem kuriku-
lu. Različni avtorji se strinjajo, da bi se sistematično učenje jezika okolja za
priseljenske učence moralo začeti že pred vstopom v osnovno šolo. Tako bi
učenci svoje znanje in razumevanje slovenskega jezika lahko začeli utrjeva-
ti že pred vstopom v formalno izobraževanje in bi se njihovi učni rezultati
lahko izboljšali. S tem se strinja tudi B. Hanuš (2010), ki pravi, da bi morali
učencem, ki so tukaj prvo leto, posvetiti več pozornosti, saj ob vključitvi v
slovensko osnovno šolo potrebujejo več pomoči, ki jim je učitelji pri pouku
ne morejo ponuditi. Vsi učenci bi morali biti že pred prvim šolskim dnem
deležni pouka slovenščine. Predlaga tudi pripravo programov, ki bi poleg
poučevanja jezika omogočali tudi spoznavanje slovenske kulture in kultur
priseljenskih učencev. Strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraže-
vanje so zanesljivi načini, kako se lahko izobraževalne ustanove učinkovi-
to odzovejo na večkulturnost okolja in iščejo načine za navezovanje odno-
sov med posamezniki različnih kultur. Poleg samega učnega procesa, ki se
odziva na njihove želje in potrebe, je nujno učencem priseljencem zagoto-
viti tudi udobnost v okolju, kjer se nahajajo. V Smernicah (2012) najdemo
kar nekaj predlogov zagotavljanja medkulturnega okolja: zemljevidi sveta z
označenimi državami izvora otrok priseljencev, pozdravi v jezikih otrok na
hodnikih, prirejene brošure, spletne strani z vsaj osnovnimi informacijami
v drugih jezikih, slikovne in besedne oznake otrok v šoli. Na področju so-
delovanja s starši pa predlagajo pomoč pri izpolnjevanju vpisnih dokumen-
tov, seznanitev staršev s pravicami in dolžnostmi, vključitev staršev v živ-
ljenje in delo šole, ponuditi možnost učenja slovenskega jezika za učence in
starše priseljence. Šola pomaga in sodeluje pri prevajanju, pripravi brošure
za starše, spodbuja družinsko branje knjig, v knjižnici organizira tematska
srečanja otrok in staršev. Tatković (2001) predlaga tudi vpeljavo nekaterih
84
Predlagani ukrepi in možne rešitve pri vključevanju
priseljenskih učencev v vzgojno-izobraževalnih institucijah
Učinkovitejše in pravičnejše vključevanje priseljenskih učencev v slovenski
vzgojno-izobraževalni sistem je v veliki meri odvisno od znanja slovenšči-
ne. Bela knjiga (2011) predlaga tako obliko učenja slovenščine, ki jih bo mo-
tivirala ter omogočila hitro in učinkovito jezikovno napredovanje, hkrati
pa učencev ne bo izključevala. Predlagajo bistveno povečano število sku-
pnih ur in obvezno strnjeno obliko jezikovnega tečaja. Šola naj samostojno
ali v sodelovanju z drugimi šolami na določenem območju oblikuje skupi-
ne za učenje maternega jezika in kulture za učence, katerih materni jezik
ni slovenščina. Drugi materni jezik priseljenskih učencev bi se moral pou-
čevati tako, da ga šole ponudijo kot izbirni predmet po posebnem kuriku-
lu. Različni avtorji se strinjajo, da bi se sistematično učenje jezika okolja za
priseljenske učence moralo začeti že pred vstopom v osnovno šolo. Tako bi
učenci svoje znanje in razumevanje slovenskega jezika lahko začeli utrjeva-
ti že pred vstopom v formalno izobraževanje in bi se njihovi učni rezultati
lahko izboljšali. S tem se strinja tudi B. Hanuš (2010), ki pravi, da bi morali
učencem, ki so tukaj prvo leto, posvetiti več pozornosti, saj ob vključitvi v
slovensko osnovno šolo potrebujejo več pomoči, ki jim je učitelji pri pouku
ne morejo ponuditi. Vsi učenci bi morali biti že pred prvim šolskim dnem
deležni pouka slovenščine. Predlaga tudi pripravo programov, ki bi poleg
poučevanja jezika omogočali tudi spoznavanje slovenske kulture in kultur
priseljenskih učencev. Strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraže-
vanje so zanesljivi načini, kako se lahko izobraževalne ustanove učinkovi-
to odzovejo na večkulturnost okolja in iščejo načine za navezovanje odno-
sov med posamezniki različnih kultur. Poleg samega učnega procesa, ki se
odziva na njihove želje in potrebe, je nujno učencem priseljencem zagoto-
viti tudi udobnost v okolju, kjer se nahajajo. V Smernicah (2012) najdemo
kar nekaj predlogov zagotavljanja medkulturnega okolja: zemljevidi sveta z
označenimi državami izvora otrok priseljencev, pozdravi v jezikih otrok na
hodnikih, prirejene brošure, spletne strani z vsaj osnovnimi informacijami
v drugih jezikih, slikovne in besedne oznake otrok v šoli. Na področju so-
delovanja s starši pa predlagajo pomoč pri izpolnjevanju vpisnih dokumen-
tov, seznanitev staršev s pravicami in dolžnostmi, vključitev staršev v živ-
ljenje in delo šole, ponuditi možnost učenja slovenskega jezika za učence in
starše priseljence. Šola pomaga in sodeluje pri prevajanju, pripravi brošure
za starše, spodbuja družinsko branje knjig, v knjižnici organizira tematska
srečanja otrok in staršev. Tatković (2001) predlaga tudi vpeljavo nekaterih
84
