Page 87 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenski zakonodaji in šolski pr aksi
tem v učni proces, in sicer vzgoja za sprejemanje različnosti v jeziku, veri,
stališčih, vedenju; spoznavanje drugih kultur in njihovih sestavin (gosto-
vanja, izmenjave, ekskurzije); premagovanje predsodkov in socialnih ste-
reotipov o posameznikih, ki pripadajo drugi kulturi; učenje jezika drugih
kultur; uporaba nove tehnologije in medijev, s katerimi lahko znanje hitre-
je širimo. Kot smo izpostavili že zgoraj, je vzgoja v večkulturnih razredih
uspešna le, če bodo v načrtovanje kurikuluma vključeni tudi starši. Starši
so zadovoljni, če so vključeni v proces učenja svojih otrok, in lažje poma-
gajo svojim otrokom, ker jih bolje poznajo; na splošno imajo starši pri uče-
nju drugega jezika zelo pomembno vlogo, saj lahko s svojim ravnanjem po-
zitivno vplivajo na otroka in prispevajo k njegovem uspehu s pohvalami in
spodbudami (Knaflič, 1991).
Pri vključevanju priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraže-
valni sistem bi bila torej nujno potrebna aktivna podpora države, s konkret-
nimi ukrepi in sistemskimi rešitvami ter spodbudami, s katerimi bi poma-
gali pri vključevanju, saj lahko samo več sočasnih strokovno utemeljenih
sprememb in ukrepov prinese rezultate.
Literatura
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Krek, J. in
Metljak, M. (ur.). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Berdajs, A. (2016). Socialnopedagoško delo učiteljev z rizičnimi dijaki v stro-
kovnih šolah. V IV. International Scientific conference »Special educati-
on and rehabilitation – early intervention« (str. 196). Beograd: Beogradska
defektološka škola.
Bešter, R., in Medvešek, M. (2010). Vključevanje migrantskih otrok v vzgojno-
-izobraževalni sistem. V M. Medvešek, in R. Bešter (ur.), Državljani tretjih
držav ali tretjerazredni državljani?: integracija državljanov tretjih držav v
Sloveniji (str. 205–269). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Direktiva Sveta z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migran-
tov (77/486/EGS). Pridobljeno s http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/
TXT/PDF/?uri=CELEX:31977L0486&qid=1406829546826&from=EN
Hanuš, B. (2010). Jezikovne in kulturne ovire, ki vplivajo na opismenjevanje
učencev priseljencev. Sodobna pedagogika, 61(1), 122–135.
Jereb, A. (2011). Strategije vrstniške pomoči za učence z učnimi težavami. V S.
Pulec Lah in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami-izbrane teme
(str. 94–110). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
85
tem v učni proces, in sicer vzgoja za sprejemanje različnosti v jeziku, veri,
stališčih, vedenju; spoznavanje drugih kultur in njihovih sestavin (gosto-
vanja, izmenjave, ekskurzije); premagovanje predsodkov in socialnih ste-
reotipov o posameznikih, ki pripadajo drugi kulturi; učenje jezika drugih
kultur; uporaba nove tehnologije in medijev, s katerimi lahko znanje hitre-
je širimo. Kot smo izpostavili že zgoraj, je vzgoja v večkulturnih razredih
uspešna le, če bodo v načrtovanje kurikuluma vključeni tudi starši. Starši
so zadovoljni, če so vključeni v proces učenja svojih otrok, in lažje poma-
gajo svojim otrokom, ker jih bolje poznajo; na splošno imajo starši pri uče-
nju drugega jezika zelo pomembno vlogo, saj lahko s svojim ravnanjem po-
zitivno vplivajo na otroka in prispevajo k njegovem uspehu s pohvalami in
spodbudami (Knaflič, 1991).
Pri vključevanju priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraže-
valni sistem bi bila torej nujno potrebna aktivna podpora države, s konkret-
nimi ukrepi in sistemskimi rešitvami ter spodbudami, s katerimi bi poma-
gali pri vključevanju, saj lahko samo več sočasnih strokovno utemeljenih
sprememb in ukrepov prinese rezultate.
Literatura
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Krek, J. in
Metljak, M. (ur.). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Berdajs, A. (2016). Socialnopedagoško delo učiteljev z rizičnimi dijaki v stro-
kovnih šolah. V IV. International Scientific conference »Special educati-
on and rehabilitation – early intervention« (str. 196). Beograd: Beogradska
defektološka škola.
Bešter, R., in Medvešek, M. (2010). Vključevanje migrantskih otrok v vzgojno-
-izobraževalni sistem. V M. Medvešek, in R. Bešter (ur.), Državljani tretjih
držav ali tretjerazredni državljani?: integracija državljanov tretjih držav v
Sloveniji (str. 205–269). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Direktiva Sveta z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migran-
tov (77/486/EGS). Pridobljeno s http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/
TXT/PDF/?uri=CELEX:31977L0486&qid=1406829546826&from=EN
Hanuš, B. (2010). Jezikovne in kulturne ovire, ki vplivajo na opismenjevanje
učencev priseljencev. Sodobna pedagogika, 61(1), 122–135.
Jereb, A. (2011). Strategije vrstniške pomoči za učence z učnimi težavami. V S.
Pulec Lah in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami-izbrane teme
(str. 94–110). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
85
