Page 81 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 81
vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenski zakonodaji in šolski pr aksi
slovenščine, vendar zaradi finančnih omejitev takih tečajev po koncu pro-
jekta ni bilo več možno izpeljati (Knez, 2012).
Strnjeni uvodni tečaji so že prepoznani kot smiselno učenje novega je-
zika, za katerega izkušnje kažejo, da povečuje možnosti za uspeh, hitrejšo
vključitev in napredovanje (Knez, 2012; Skubic Ermenc, 2010a; Bela knji-
ga, 2011). Vendar pa so v tem primeru priseljenski učenci izolirani od dru-
gih učencev. Raziskave kažejo, da se v pripravljalnem razredu priseljenski
učenci sicer naučijo osnovnega jezikovnega znanja, da pa mora biti segre-
gacija kratka, sicer so učinki negativni (učenci ostajajo predolgo v teh razre-
dih). Hkrati raziskave kažejo, da mora biti jezikovni tečaj povezan z učnim
načrtom. Tudi K. Skubic Ermenc (2010a) opozarja pred segregacijo, saj je
prav raziskava PISA pokazala, da so višji učni dosežki verjetnejši v enotnih
kot pa v diferenciranih izobraževalnih sistemih, to pa pomeni, da diferen-
cirani sistem razlike povečuje. Tako morajo biti cilj rešitev čim manj togega
in tem bolj kratkotrajnega ločevanja učencev. Najmanj pa so učinki ločeva-
nja škodljivi takrat, ko se prilagajanje pouka dogaja znotraj večinskega od-
delka, torej pri notranji diferenciaciji in individualizaciji (Skubic Ermenc,
2010a, 271). Tudi Medveš (2006) na podlagi raziskav OECD in PISA zago-
varja notranjo diferenciacijo, ki upošteva potrebo vsakega posameznika,
torej zagovarja individualizacijo pouka.
V Beli knjigi (2011) se je stroka izognila segregaciji priseljenskih učen-
cev in je kot rešitev predlagala strnjeni program slovenščine, v katerem bi se
učenci v določenem deležu udeleževali tudi rednega pouka skupaj s sošol-
ci. Za program bi se oblikoval posebni učni načrt za slovenščino kot drugi/
tuji jezik. Tudi učitelji vidijo pozitivno stran intenzivnih tečajev slovenšči-
ne in jih podpirajo. Raziskava (Krek in Vogrinc, 2011) je pokazala, da večina
osnovnošolskih učiteljev (88 %) meni, da bi morali učenci, katerih mater-
ni jezik ni slovenščina in slovenščine ne obvladajo, pred vključitvijo v slo-
vensko osnovno šolo začetno znanje slovenščine pridobiti na posebnem in-
tenzivnem tečaju. Več kot polovica osnovnošolskih učiteljev (54,6 %) meni,
da bi morali učenci na takšnem tečaju pridobiti tudi osnovno znanje dru-
gih predmetov.
Pripravljalnica: uvajalnica in nadaljevalnica
V zadnjih letih se pripravljalna faza pojavlja na posameznih šolah, na kate-
rih je odstotek priseljenskih učencev višji. Na nekaterih šolah izvajajo »prip-
ravljalnico«, ki jo sestavljata »uvajalnica« in »nadaljevalnica«. Uvajalnica
se začne izvajati pred začetkom šolskega leta v zadnjem tednu avgusta.
79
slovenščine, vendar zaradi finančnih omejitev takih tečajev po koncu pro-
jekta ni bilo več možno izpeljati (Knez, 2012).
Strnjeni uvodni tečaji so že prepoznani kot smiselno učenje novega je-
zika, za katerega izkušnje kažejo, da povečuje možnosti za uspeh, hitrejšo
vključitev in napredovanje (Knez, 2012; Skubic Ermenc, 2010a; Bela knji-
ga, 2011). Vendar pa so v tem primeru priseljenski učenci izolirani od dru-
gih učencev. Raziskave kažejo, da se v pripravljalnem razredu priseljenski
učenci sicer naučijo osnovnega jezikovnega znanja, da pa mora biti segre-
gacija kratka, sicer so učinki negativni (učenci ostajajo predolgo v teh razre-
dih). Hkrati raziskave kažejo, da mora biti jezikovni tečaj povezan z učnim
načrtom. Tudi K. Skubic Ermenc (2010a) opozarja pred segregacijo, saj je
prav raziskava PISA pokazala, da so višji učni dosežki verjetnejši v enotnih
kot pa v diferenciranih izobraževalnih sistemih, to pa pomeni, da diferen-
cirani sistem razlike povečuje. Tako morajo biti cilj rešitev čim manj togega
in tem bolj kratkotrajnega ločevanja učencev. Najmanj pa so učinki ločeva-
nja škodljivi takrat, ko se prilagajanje pouka dogaja znotraj večinskega od-
delka, torej pri notranji diferenciaciji in individualizaciji (Skubic Ermenc,
2010a, 271). Tudi Medveš (2006) na podlagi raziskav OECD in PISA zago-
varja notranjo diferenciacijo, ki upošteva potrebo vsakega posameznika,
torej zagovarja individualizacijo pouka.
V Beli knjigi (2011) se je stroka izognila segregaciji priseljenskih učen-
cev in je kot rešitev predlagala strnjeni program slovenščine, v katerem bi se
učenci v določenem deležu udeleževali tudi rednega pouka skupaj s sošol-
ci. Za program bi se oblikoval posebni učni načrt za slovenščino kot drugi/
tuji jezik. Tudi učitelji vidijo pozitivno stran intenzivnih tečajev slovenšči-
ne in jih podpirajo. Raziskava (Krek in Vogrinc, 2011) je pokazala, da večina
osnovnošolskih učiteljev (88 %) meni, da bi morali učenci, katerih mater-
ni jezik ni slovenščina in slovenščine ne obvladajo, pred vključitvijo v slo-
vensko osnovno šolo začetno znanje slovenščine pridobiti na posebnem in-
tenzivnem tečaju. Več kot polovica osnovnošolskih učiteljev (54,6 %) meni,
da bi morali učenci na takšnem tečaju pridobiti tudi osnovno znanje dru-
gih predmetov.
Pripravljalnica: uvajalnica in nadaljevalnica
V zadnjih letih se pripravljalna faza pojavlja na posameznih šolah, na kate-
rih je odstotek priseljenskih učencev višji. Na nekaterih šolah izvajajo »prip-
ravljalnico«, ki jo sestavljata »uvajalnica« in »nadaljevalnica«. Uvajalnica
se začne izvajati pred začetkom šolskega leta v zadnjem tednu avgusta.
79
