Page 94 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
poslenih, stroke in države. V tem spektru je posebno pomembna vloga dr-
žave, saj način in količina njene prisotnosti neposredno vpliva na obseg, v
katerem se mora organizacija orientirati na svoj neposredni nastop na trgu
(Hrovatin, 2001). Utemeljen je dvom, da bolj kot je organizacija usmerje-
na na trg in odvisna od njega, bolj se njena dejavnost oddaljuje od revnej-
ših slojev družbe.
Kovač (2001) izhaja iz predpostavke, da ljudje zadovoljujejo svoje inte-
rese skozi trg, državo in civilno družbo. Razdelitev civilne družbe pa opra-
vi na podlagi štirih vidikov:
- s formalnega vidika – dejavnosti delimo po poslanstvu na člove-
koljubne in tržne;
- z lastninskega vidika – dejavnosti civilne družbe so lahko vladne
– javne službe ali privatne organizacije;
- z vidika vodenja – nekatere dejavnosti so profesionalno vodene,
nekatere pa volontersko;
- z vidika končnih uporabnikov – nekatere dejavnosti so v javnem
interesu, nekatere pa le v interesu ožjega članstva.
Avtor trdi, da neprofitni sektor (javna uprava, šolstvo, zdravstvo, kul-
tura, šport in številne neformalne oblike civilne družbe) postaja čedalje
pomembnejši segment družbe. Na vseh področjih ga opredeljuje tudi zelo
velik preplet interesov. Kakor na eni strani razvoj globalizacije terja večji
pomen civilnih institucij, tako na drugi strani kriza socialne države zahte-
va vedno bolj racionalne rešitve.
Osnovno poslanstvo socialne pedagogike – pomagati ljudem v stiski
in področja delovanja socialnih pedagogov našo dejavnost v največji meri
uvrščajo v sfero neprofitnih organizacij. V to domeno sodijo vse vzgojno-
-izobraževalne institucije (vrtci, osnovne šole, srednje šole, šole s prilago-
jenim programom, dijaški domovi), zavodi institucionalne vzgoje (vzgoj-
ni zavodi, zavodi socialnega skrbstva, varstveno delovni centri, zavodi za
usposabljanje, zapori, prevzgojni domovi, mladinski domovi), zavodi so-
cialnega varstva (domovi za starejše, krizni centri za žrtve nasilja, varstvo
invalidov) ter v nevladnem sektorju področja humanitarnosti, preventivni
programi, skupine za samopomoč in mladinsko delo.
92
poslenih, stroke in države. V tem spektru je posebno pomembna vloga dr-
žave, saj način in količina njene prisotnosti neposredno vpliva na obseg, v
katerem se mora organizacija orientirati na svoj neposredni nastop na trgu
(Hrovatin, 2001). Utemeljen je dvom, da bolj kot je organizacija usmerje-
na na trg in odvisna od njega, bolj se njena dejavnost oddaljuje od revnej-
ših slojev družbe.
Kovač (2001) izhaja iz predpostavke, da ljudje zadovoljujejo svoje inte-
rese skozi trg, državo in civilno družbo. Razdelitev civilne družbe pa opra-
vi na podlagi štirih vidikov:
- s formalnega vidika – dejavnosti delimo po poslanstvu na člove-
koljubne in tržne;
- z lastninskega vidika – dejavnosti civilne družbe so lahko vladne
– javne službe ali privatne organizacije;
- z vidika vodenja – nekatere dejavnosti so profesionalno vodene,
nekatere pa volontersko;
- z vidika končnih uporabnikov – nekatere dejavnosti so v javnem
interesu, nekatere pa le v interesu ožjega članstva.
Avtor trdi, da neprofitni sektor (javna uprava, šolstvo, zdravstvo, kul-
tura, šport in številne neformalne oblike civilne družbe) postaja čedalje
pomembnejši segment družbe. Na vseh področjih ga opredeljuje tudi zelo
velik preplet interesov. Kakor na eni strani razvoj globalizacije terja večji
pomen civilnih institucij, tako na drugi strani kriza socialne države zahte-
va vedno bolj racionalne rešitve.
Osnovno poslanstvo socialne pedagogike – pomagati ljudem v stiski
in področja delovanja socialnih pedagogov našo dejavnost v največji meri
uvrščajo v sfero neprofitnih organizacij. V to domeno sodijo vse vzgojno-
-izobraževalne institucije (vrtci, osnovne šole, srednje šole, šole s prilago-
jenim programom, dijaški domovi), zavodi institucionalne vzgoje (vzgoj-
ni zavodi, zavodi socialnega skrbstva, varstveno delovni centri, zavodi za
usposabljanje, zapori, prevzgojni domovi, mladinski domovi), zavodi so-
cialnega varstva (domovi za starejše, krizni centri za žrtve nasilja, varstvo
invalidov) ter v nevladnem sektorju področja humanitarnosti, preventivni
programi, skupine za samopomoč in mladinsko delo.
92
