Page 96 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem

večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov

skrb mora biti namenjena zaposlovanju novih delavcev in njihovemu uva-
janju v delo.

Glede na to, da so neprofitne organizacije v večji meri storitvene, so
človeški viri za njihovo dejavnost še bolj pomembni.

Vprašanja, na katera skušamo odgovoriti s pravilnim upravljanjem
človeških virov v neprofitnih organizacijah, so po Svetliku (2001) naslednja:
- kako pridobiti zadosti ustrezno usposobljenih ljudi;
- kako iz njih izvabiti čim več ustvarjalne energije;
- kako doseči, da bodo svoje sposobnosti izpopolnjevali;
- kako jih v organizaciji obdržati – doseči, da jo bodo vzeli za svojo.

Vse to skušamo doseči z analizo delovnih procesov, s skrbjo za racio-
nalno delitev dela, s stalnim spodbujanjem zaposlenih, z vlaganjem v njiho-
vo izpopolnjevanje, s sprotnim ocenjevanjem njihovega dela in dosežkov.

Praviloma je v neprofitnih organizacijah denar kot motivacijsko
sredstvo v večini primerov omejen, ob tem je največkrat število zaposlenih
manjše od želja in potreb, in zato je nujno, da morajo zaposleni delati na več
različnih področjih.

Ena osnovnih dilem je tudi ta, v kolikšni meri delovne potrebe pokri-
jemo z lastnimi kadri in katere dejavnosti ter v kolikšnem obsegu opravlja-
mo z zunanjimi izvajalci.

Pri neprofitnih organizacijah, kjer so zaposleni socialni pedagogi, je s
stališča upravljanja s človeškimi viri pomembna tista dimenzija, kjer sku-
šamo doseči, da bodo le-ti svoje sposobnosti izpopolnjevali ter nadgraje-
vali svoje znanje in veščine s permanentnim dodatnim izobraževanjem ali
funkcionalnim usposabljanjem. Možnost morajo imeti tudi za izmenjavo
refleksij lastnega dela. Glede na to, da se večina socialnih pedagogov pri
svojem delu s klienti stalno srečuje z lastnimi čustvenimi obremenitvami,
jim je treba omogočiti supervizijo, kot njihovo stalno spremljajoče sveto-
vanje. S tem preprečujemo stres in izgorevanja ob čustvenih in psihičnih
obremenitvah.

Kultura neprofitnih organizacij

S kulturo organizacije označujemo definicijo socialne in fenomenološko
unikatnost posamezne organizacijske skupnosti, ki vsebuje tako nemateri-
alne kot materialne elemente (Beare, Caldwell in Millikan, 1992). Iz socio-
loškega vidika je kultura sistem dogovorjenih pomenov, spoznanj, simbo-

94