Page 31 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Identiteta
Trije vidiki identitete so pomembni, in sicer korporativni in individual-
ni vidik ter znamčenje. V nadaljevanju jih obravnavamo kot korporativno
(organizacijsko) identiteto in identiteto zaposlenih. Oba vidika sta pove-
zana, saj naj bi korporativna identiteta tvorila osnovo za identiteto zapo-
slenih. Znamčenje pa je identiteta potrošnika z organizacijo. Tako se po-
vežejo posamezniki in podjetje ter gradijo pripadnost, ki je ustvarjena na
čustveni in razumski osnovi.
Korporativna identiteta
Korporativno identiteto ustvarjajo zaposleni v podjetju. Sestoji iz tega,
kaj zaposleni mislijo, čutijo, kako se vidijo, zaznavajo o sebi kot o organi-
zaciji. Korporativna identiteta odgovori na temeljno vprašanje, kdo smo,
kaj delamo, kam želimo in kako bomo tja prišli (Schultz 2000; Olins
2002). Identiteto lahko delimo na mehko, denimo podoba podjetja in
komuniciranje, in čvrsto, denimo filozofija organizacije, kultura (Staub,
Kaynak in Gok 2016). Identiteto lahko razumemo kot vrednoto, kot vi-
dni artefakt ali kot strategijo (Schultz, Hatch in Mogens Holten 2000).
Identiteta je lahko monolitna (eno ime), vgrajena (kombinacija s splošnim
imenom) in znamčena. Poudarek v tej tipologiji je na identiteti, ki jo pod-
jetje uporablja za trženje (Schultz, Hatch in Mogens Holten 2000). Če
nas zanima identiteta, kot kdo si, kaj delaš, to vključuje poleg podjetja in
znamke še zaposlene.
Podjetje, ki nima ali ne more izraziti identitete (Baccarani in Goli-
nelli 2015), ki nima jasno izraženih pričakovanj in prepričanj, ki jih imajo
Trije vidiki identitete so pomembni, in sicer korporativni in individual-
ni vidik ter znamčenje. V nadaljevanju jih obravnavamo kot korporativno
(organizacijsko) identiteto in identiteto zaposlenih. Oba vidika sta pove-
zana, saj naj bi korporativna identiteta tvorila osnovo za identiteto zapo-
slenih. Znamčenje pa je identiteta potrošnika z organizacijo. Tako se po-
vežejo posamezniki in podjetje ter gradijo pripadnost, ki je ustvarjena na
čustveni in razumski osnovi.
Korporativna identiteta
Korporativno identiteto ustvarjajo zaposleni v podjetju. Sestoji iz tega,
kaj zaposleni mislijo, čutijo, kako se vidijo, zaznavajo o sebi kot o organi-
zaciji. Korporativna identiteta odgovori na temeljno vprašanje, kdo smo,
kaj delamo, kam želimo in kako bomo tja prišli (Schultz 2000; Olins
2002). Identiteto lahko delimo na mehko, denimo podoba podjetja in
komuniciranje, in čvrsto, denimo filozofija organizacije, kultura (Staub,
Kaynak in Gok 2016). Identiteto lahko razumemo kot vrednoto, kot vi-
dni artefakt ali kot strategijo (Schultz, Hatch in Mogens Holten 2000).
Identiteta je lahko monolitna (eno ime), vgrajena (kombinacija s splošnim
imenom) in znamčena. Poudarek v tej tipologiji je na identiteti, ki jo pod-
jetje uporablja za trženje (Schultz, Hatch in Mogens Holten 2000). Če
nas zanima identiteta, kot kdo si, kaj delaš, to vključuje poleg podjetja in
znamke še zaposlene.
Podjetje, ki nima ali ne more izraziti identitete (Baccarani in Goli-
nelli 2015), ki nima jasno izraženih pričakovanj in prepričanj, ki jih imajo
