Page 29 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
tura
Slika 3: Povezanost med proizvodnjo, potrošnjo, identiteto, pojavnostjo in regulacijo 29
Vir: Du Gay 1997.
Ta tok kulture odpira vprašanja o trikotniku Julierjevih stebrov.
Vprašanje je, ali bi morali biti kultura in identiteta, torej človek, osrednja
elementa trikotnika.
Vloga oblikovalcev
Vloga oblikovalcev se je v času in v skladu z družbenimi – proizvodnimi
razmerami spreminjala.
Danes je oblikovanje v podjetjih različno organizirano, od najema-
nja zunanjih agencij do notranjih oblikovalskih oddelkov, ki obenem de-
lujejo na trgu. Tako so oblikovalci bolj ali manj vpleteni v proces nastaja-
nja izdelka in v samo organizacijo. Vsaka od teh oblik ima svoje prednosti
in slabosti. Če podjetja oblikovalce najamejo iz agencije, je prisotna več-
ja odprtost, lahko dobijo sveže ideje, vendar pa so premalo vpeti v proi-
zvodnjo in kulturo podjetja. Oblikovanje ustvarja izkušnje, zato morajo
oblikovalci aktivno delovati v smeri razvoja oblikovalske kulture (Frasca-
ra 2001), predvsem pa presegati raven izdelkov in storitev. V bistvu jih av-
tor vidi kot vizionarje s pogledom v prihodnost, kot oblikovalce kultu-
re in ne izdelkov. Posebno vprašanje seveda je, kako to doseči s sedanjim
sistemom izobraževanja. Oblikovalec je uspešen, ko sledi trendom, hkra-
ti pa ga učijo, kako je treba biti drugačen, ker bo le tako uspešen na trgu.
Sledilci trendom so lahko tako celo uspešnejši kot tisti, ki trende obliku-
jejo (trend-setterji). Oblikovanje tako ne spreminja sveta, pač pa je orod-
je v ustvarjanju različnosti, fragmentacije, razhajanja med posameznikom
Slika 3: Povezanost med proizvodnjo, potrošnjo, identiteto, pojavnostjo in regulacijo 29
Vir: Du Gay 1997.
Ta tok kulture odpira vprašanja o trikotniku Julierjevih stebrov.
Vprašanje je, ali bi morali biti kultura in identiteta, torej človek, osrednja
elementa trikotnika.
Vloga oblikovalcev
Vloga oblikovalcev se je v času in v skladu z družbenimi – proizvodnimi
razmerami spreminjala.
Danes je oblikovanje v podjetjih različno organizirano, od najema-
nja zunanjih agencij do notranjih oblikovalskih oddelkov, ki obenem de-
lujejo na trgu. Tako so oblikovalci bolj ali manj vpleteni v proces nastaja-
nja izdelka in v samo organizacijo. Vsaka od teh oblik ima svoje prednosti
in slabosti. Če podjetja oblikovalce najamejo iz agencije, je prisotna več-
ja odprtost, lahko dobijo sveže ideje, vendar pa so premalo vpeti v proi-
zvodnjo in kulturo podjetja. Oblikovanje ustvarja izkušnje, zato morajo
oblikovalci aktivno delovati v smeri razvoja oblikovalske kulture (Frasca-
ra 2001), predvsem pa presegati raven izdelkov in storitev. V bistvu jih av-
tor vidi kot vizionarje s pogledom v prihodnost, kot oblikovalce kultu-
re in ne izdelkov. Posebno vprašanje seveda je, kako to doseči s sedanjim
sistemom izobraževanja. Oblikovalec je uspešen, ko sledi trendom, hkra-
ti pa ga učijo, kako je treba biti drugačen, ker bo le tako uspešen na trgu.
Sledilci trendom so lahko tako celo uspešnejši kot tisti, ki trende obliku-
jejo (trend-setterji). Oblikovanje tako ne spreminja sveta, pač pa je orod-
je v ustvarjanju različnosti, fragmentacije, razhajanja med posameznikom
